Še zadnja manjkajoča objava iz našega izleta v Rjukanu. Tokrat sva se z Maretom odpravila v sektor Upper gorge in ni nama bilo žal!


Kot sem že napisal, smo se dan prej mudili v Rjukanski telovadnici, ki je na razpolago brezplačno vsem prebivalcem Rjukana. Notri najdemo igrišča za nogomet, plezalno steno, squash igrišča in 2 igrišči za odbojko na mivki. How cool is that?




Taisti dan smo se zapeljali tudi do konca doline, kjer se nahaja ogromno jezero, katerega prav tako uporabljajo za pridobivanje elektrike. Na sredi jezera je čepel Norvežan in lovil ribe. Na poti nazaj smo se ustavili še v sektorju Krokan in žalostno ugotovili, da je “tavelko” svečo kar dobro pobralo v primerjavi s prvim dnem, a vseeno je letos rekordno velika, saj se načeloma sveča nikoli ne poveže in so smeri čez svečo ocenjene z M8.


Zjutraj se odpraviva v Upper gorge. Parkirava na ogromnem parkirišču pred mostom in sestopiva v sotesko. Namen imava plezati slap Trappfoss(WI4). Med sprehodom opazujeva dobro narejeni Lettwann(WI 2), ki vodi do ceste nad sotesko.



Ko pricapljava mimo slapu Nye Vemorkfoss(WI 5), nama v oči pade lepa linija in sveča v sredini le-tega. Hitro v roke vzameva vodniček in preveriva oceno. “Petka je, sam dj probejva, pa va vidla!” In že gaziva pod slap.


Maretu pripade prvi cug. Na začetku dober led postane malo bolj tanek in voden proti koncu cuga. Zraven sveče v steni najde svedrovc za štant. Poleg sveče namreč poteka tudi smer Tanja(M5).



In smo pri sveči. Cepini lepo sedejo v sneg, najdejo se tudi lepe luknjice za haklati cepine, le za noge občasno zmanjka primernih poličk. Ko prispem nekje na 2/3, pogledam za vogal in opazim, da je slap na levi strani popolnoma odprt in se lepo vidi potok, ki teče pod njim. Nadaljujem bolj previdno, da se nebi slučajno sveča odlomila(verjetno se nebi, a previdnost ni odveč).



Za menoj prispe zaledeneli Mare. Veter je nosil vodo proti štantu, prav tako pa ga je dodobra natuširalo tudi na mestu, kjer je počival. Močan veter in temperature pod ničlo so hitro naredile ledeno prevleko. Tudi kompleti so postali statični. Sledi še nekoliko lažji cug do vrha, a na vrhu slap zopet trpi za pomanjkanjem ledu.




Sledi abzajl v dolino in naprej po poti do načrtovanega slapu.



Pa ni dolgo trajalo. Kakih 200m naprej že najdeva novi slap, ki nama pade v oči. Sabotorfossen(WI5) se imenuje. Ajd, pjva še tega, k je res lep! Sicer je pred nama pod vrhom že ena naveza, a se vseeno odločiva za naskok. Prvi cug je slaba trojka, tako da brez problema opraviva z njo.




Drugi cug ponudi nekaj več plezarije in Mare prav uživa.





Iz zadnjega težjega dela nimava fotografij, saj je bil štant skrit za skalo in se ni dalo fotografirati. Prvotni plan, da bova šla naravnost po sveči navzgor ni uspel, saj sem si premislil, ko mi je sveča počila po dolžini kak meter. Sicer je sama sveča bila precej široka, a toliko še nisem domač, da bi vedel ali je varno, ali ne. Odločim se za prehod v desno in nadaljevanje po miksu ledu in snega, ki se na koncu izkaže za še težjo varianto. Sledi še sestop okoli elektrarne nazaj do avta in povratek v kočo.

Po večerji se lotimo pakiranja in pospravljanja hiše, saj se ob polnoči odpravljamo nazaj proti letališču. Večina domov, midva z Maretom pa v 800km oddaljen Östersund.

U da ne pozabim povedat: obvezen je filmski večer z filmom Trolljeger (Trollhunter – norveški) in pa Machete. Abzajl na čreva, toj to!:)

Bi se pa na tem mestu rad zahvalil še našemu sponzorju, podjetju Treking-šport, ki nam je s plezalno opremo omogočil ta čudovit izlet!

 

Matej

P.S.:U da ne pozabim povedat: obvezen je filmski večer z filmom Trolljeger (Trollhunter – norveški) in pa Machete. Abzajl na čreva, toj to!:)