hribi, smučanje, plezanje,…

Tako kot prejšnji mesec, smo tudi Februar otvorili s turno smuko po pršiču. Zaradi sveže padlega snega in povečanja nevarnosti plazov smo se odpravili na varno, v okolico Slatnika.

Tokrat smo zaradi obveznosti štartali dokaj pozno in bili na Soriški planini okoli poldneva. Opremo na noge in pot pod noge¹. Usmerili smo se na desno smučišče in se po bregu povzpeli do konca krožničkov.

Na vrhu smo zavili levo po pobočju navzgor proti sedlu. Meni in Mirotu je šlo odlično, več problemov pa je imela Vita, saj je bila z bordom in brez krpljev. Sicer so začetni metri še šli, ko pa je prišla v senco, pa se je začela ugrezati do pasu v napihan pršič. Kljub spodbujanju, da je takole samo do sedla, je omagala in se odpravila na Lajnež.

Midva z Mirotom pa sva nadaljevala najino začrtano pot. Skozi gozd je Miro naredil smučino, jaz pa sem se veselo švercal².

Na sedlu je malo pihalo, tako da je bila uporaba kape priporočljiva. Iz sedla proti vrhu so smučarji že hodili pretekli vikend in tako sva imela lepo smučino na vrh. Greben proti vrhu je bil, sploh v vršnem delu, spihan do trave. Med vzponom narediva par slik okolice in prec sva na vrhu.

Na vrhu se ustaviva in poslikava panoramo okolice. Julijci so kot na dlani pred nama, za nama Blegoš, na drugi strani doline Porezen in naprej po grebenu Šavnik in tam daleč naprej Črna Prst. Tudi greben Stola in KS Alpe se vidijo v daljavi.

Že na poti navzgor sva si ogledovala teren in se odločila, da štartava iz sosednjega griča. Iz vrha nadaljujeva po grebenu proti Slatniku, saj sva ocenila, da bova tako hitreje okoli, kot če smučava v kotanjo in se še enkrat povzpneva.

Obvezno poslikava trdnjavo. Verjetno je to največkrat slikan objekt v teh krajih. Sploh pozimi zgleda tako mogočno…

Pod Slatnikom okoli kotanje in nazaj na vrh grebena na drugi strani. Zopet v objektiv loviva trdnjavo in sledi turnih smučarjev za njo.

Na sosednji strani gledava greben, kjer sva bila malo prej.

Iz vrha še ena panorama proti Julijcem

in druga proti Dravrhu in Lajnarju.

S smuči odstraniva kože, nataknem čelado, zapneva pancarje in šč v dolino. Zopet sva izbrala odlično smer in ves čas vozila po pršiču.
Miro:

Moja malenkost:

Na koncu smučišča naju pričaka Vita, kjer maznemo eno Gorenjko za regeneracijo, potem pa se odpravimo proti avtomobili in nazaj proti domu.

GPS sled:
GPS sled Slatnik – turno

Dolžina poti:	4.5 km
Dolžina vzpona:	2.2 km
Višina vzpona:	444 m
Dolžina spusta:	1.9 km
Višina spusta:	449 m
Začetna višina:	1288.8 m
Končna višina:	1283 m
Minimalna višina:	1275 m
Maksimalna višina:	1610 m

Glede na včerajšnje dobre razmere se/smo se danes po vseh verjetnosti odpravili v isto smer in z istim ciljem. Uživati na pršič, ki ga je tokrat res v izobilju.

P.S.: Miro, hvala za slike.

Matej

---