hribi, smučanje, plezanje,…

Po Lukovi objavi o ugodnih razmerah v Lenuhovi grapi v Begunjščici, smo se tudi mi odpravili preverit, če je temu res tako.

Zjutraj se zberemo pri Igorju in jo mahnemo proti Ljubelju, od tam pa naprej proti Šentancu. Snega je malo, melišča so skoraj brez snega, tudi na smučišču je sneg samo tam, kjer ga je ratrat poteptal, sicer pa prevladujejo rjave trave in pesek.

Iz poti se usmerimo navzgor po Šentancu proti vstopu v grapo. Ne vem, kaj je bilo tisti dan, ampak brega, ki vodi do vstopa, kar ni bilo konec… No, pa se le nekako privlečemo do gor. Tokrat celo nisem bil zadnji in sem uspel ujeti nekaj “ne-ass-shot” posnetkov:)

Vstop v grapo je popolnoma suh. Tisto malo snega, kar ga je videti na skalah, je samo pršič.

Sledi priprava in prvi koraki. Najprej pametno poizkusim s cepini, a kmalu vidim, da bo bolje, če cepine kar zapnem za pas in splezam z rokami.

Po prvih nekaj metrih se sneg izboljša in postane lepo stiroporast. Je že bolje:) Sneg ostane kvaliteten skozi celo grapo.

Se pa vseeno pozna manjša količina snega, saj vsi skoki niso pokriti. Po kasnejšem pogovoru z Lukom je rekel, da jim skoki niso delali problema, saj je na njih bilo dovolj snega/ledu, da so cepini lepo prijeli. No, nekaj dni kasneje je bilo stanje drugačno, saj so bili skoki bolj kopni in si moral kar malo iskati primeren sneg. Vseeno bi mi bilo, če bi bile razmere boljše:) Bi se veliko bolje počutil med plezanje:)

Višje se nam je pojavil še smotan skok, a smo tudi tega zmogli. Se je pa za trenutek odpre nebo in lepo osvetli sosednjo Vrtačo.

Na vrhu je sledila še prečka do vrha in to je bilo to. Brezvetrje in hudo toplo.

Na vrhu pa so nam družbo delali tudi stalni gostje, kadar se jé sendviče:)

Sestopili smo po Sestopni grapi, ki bi bila primerna tudi za smučanje, saj je v njej dovolj snega. Le čist pod vrhom je malo skopo…

Dober dan v hribih! Za lahkotno plezanje, kot sem ga bil vajen pred dvema letoma, pa potrebuje grapa še malo snega, predvsem predelanega.

Matej

---