No, ni prvi letošnji, sem bil pa letos prvič na snegu. Prvi centimetri snega so padli in odločili smo se iti preverit stanje v Centralno grapo.

Ker smo prejšnji dan plezali do dveh ponoči in ker nam vreme zjutraj ni bilo najbolje naklonjeno, smo štart premaknili v pozno dopoldansko uro, ko se je megla nekoliko dvignila. Z Igorjem in Domnom se odpravimo na Ljubelj, od tam pa peš proti vrhu Zelenice. Pričakovali smo več snega, a ga je bilo komaj za dober centimeter, višje nekoliko več, a še vedno se ni podplat skril v snegu.






Ko prispemo do koče, že pogledujemo proti Trianglu, a se vseeno odločimo preveriti Begunjščico. Začetek melišča je precej smotan, saj so pod tanko plastjo snega skrite skale in hoja ni najbolj prijetna. Teren se nekoliko višje izboljša, saj skale zamenja prod, a je kljub temu občasno spodrsavalo.


Pred vstopom v grapo nas ujame megla in nas spremlja skoraj celo pot do vrha. Količina snega se poveča, saj ga je veter prejšnji dan napihalo iz vrha.



Nehote falimo pot in prekmalu zavijemo desno. Sledi povratek in sledenje ekipi, ki nas je prehitela med tem časom. Pri enem skoku zmanjka snega, tako da sem si brez slabe vesti pomagal s cepinom… Če je bilo v grapi vedno snega do kolen, pa ga v zgornjem delu zmanjka.





Na vrhu se srečamo še z ostalimi, sledi fotografiranje bele okolice in uspešnih pristopnikov in nato spust proti Prevalu. K sreči smo imeli s seboj izkušenega “vodiča”, ki nas je uspešno pripeljal do cilja, kljub megli:)




Iz Prevala pa še skozi tunele nazaj do Ljubelja. Mater se vleče!


Toj to, kratko in jedrnato, brez zaključne misli:)

Matej