hribi, smučanje, plezanje,…

Že prejšnji teden me je Remic vabil v Višarje, češ da je dobil karte in da jih mora do konca meseca porabiti. Zaradi slabega vremena sva izlet prelagala na zadnji dan. Včeraj pa sva morala iti, daj je bil zadnji dan meseca!

Že doma na kamerah nisem videl nič drugega kot kup megle. Ker so bile karte za porabit, sva vseeno šla. Med potjo sva v Kranjski gori na skipasu še preverila, če so karte zares za Višarje¹. Po potrditvi sva jo mahnila skozi Rateče in Fužine v Trbiž. Vreme je bilo pričakovano, parkirišče pod smučiščem pa skoraj popolnoma prazno. Naštela sva slabih 40 avtomobilov. Smučišče je bilo sveže ratrakirano, vendar prvih par korakov po snegu nama je dalo vedeti, da smuka ne bo ne vem kako odlična. Sneg je bil moker in mehak. Pogled proti vrhu pa je obljubljam meglen spust. In sva šla na gondolo.

Med vožnjo se je megla z višino vse bolj gostila. Na vrhu je bila megla tako gosta, da sem komaj še videl Remica pred menoj. Tudi koče na vrhu smučišča se ni videlo².  Na noge sva nataknila smuče in se prav počasi odpravila proti dnu. Ker sva bila prvič na tem smučišču, nisva poznala niti proge, zato je bil spust še toliko bolj počasen in adrenalinski.

Remic v zavoju

Jaz med razdevičevanjem južnega cevca

Skupinska fotografija

Po dveh odvoženih furah se je Remic odločil, da bo namesto smučanja rajši bordal. Sledila je stilska preobrazba in skok nazaj na gondolo. Ozračje se je pred prvo postajo gondelo malo sčistilo, tako da si videl vsaj par 10 metrov pred seboj in odločila sva se, da bova smučala samo prvo polovico. Smuka je bila zaradi snega precej naporna, ampak poizkušala sva uživati.

Po dobrih dveh urah in pol sva imela dovolj. Smuče sva vrgla v avto in šla na malico. Po malici sem naredil še dve smuke in se spravil v avto spat³, Remic pa je še kakšno uro smučal.

Domov sva se vračala utrujena in razočarana zaradi vremena. Drugič bo potrebno prej preveriti karte in ne čakati na zadnje dni in slabo vreme.

Matej

---