hribi, smučanje, plezanje,…

Z Barbi sva že od petka planirala, da greva v torek plezati, nakar sva v ponedeljek zjutraj ugotovila, da bo verjetno tudi v torek preveč mrzlo, da bi se spravila v plezališče pred eno, jaz pa moram odriniti proti službi ob treh. Seveda se za 3 urce ne splača, saj rabiš 1 uro samo da prideš tja in nazaj.

Barbi je nekaj omenjala, da bo šla na Kriško, jaz pa sem potem predlagal obisk Zelenjaka. Na njem še nisem bil, sem pa bil pod njim pozimi, ko smo smučalo na Suhem Ruševju. Barbi je bila za, spotoma pa se je javil še Đero. Fest! Prvotni štart ob 8.00 smo premaknili na deveto uro in tako bili okoli desetih na Ljubelju. Krenili smo jo po smučišču proti koči na Zelenici. Med hojo smo se vsi strinjali, da je pot prav bedna in da nam vsem bolj ustrezajo ozke gorske steze in poti, ne pa avtoceste. Ob lepem razgledu na Begunjščico in naravnost pred nami Triangel, smo za trenutek pozabili na pot in prisopihali do koče. Barbi si je privoščila čaj, jaz pa sem medtem dajal napotke dvema mimoidočima, kako in kje na Vrtačo.

Nadaljevalo smo navzgor po “otroškem” smučišču in se malo pod vrhom usmerili desno v gozdiček. Kmalu prečkamo še eno smučišče, nato pa v gozd. Med hojo smo bili ves čas pozorni na odcep, saj pot na Zelenjak ni označena. Na odcepu zavijemo desno in se začnemo dvigati. Nekaj časa če po gozdu, kmalu pa pridemo med borovce, ki so visoki malo manj kot mi, tako da vseeno vidimo malo okolice. Pod nogami nas ves čas škrta sneg, ki ga je na nekaterih mestih še presenetljivo veliko. Nekje proti koncu “borovčevega” gozda nas navigator¹ usmeri v narobno smer in tako končamo obkoljeni z borovci. Sledi kratko prebijanje čez, kjer Barbi neki benti zaradi njene velikost in majhnih nog:) Sej sem ji reku, naj raste, pa me ni poslušala:)

Pred nami se odpre ogromno melišče. Sprva hodimo po dolini, nato pa se dvignemo kakih 20m višje, kjer je pot. Tam je hoja lažja. Pridemo do sedla Žleb, od kjer se lepo vidi naselje Bodental, ki se nahaja pod vrhom.

Stojimo pod Zelenjakom. Še 10 minut hoje in malo plezanja, pa smo na vrhu. Razgled je odličen. V daljavi se vidi avstrijske hribe, ki so že vsi obeti v belo obleko. Na drugi strani zremo v severno steno Vrtače in v daljavi gledamo Stol, Svačico in Kozjak(Ovčji vrh).

Po uri in pol sedenja na vrhu in uživanja v razgledu se odpravimo v dolino. Sestopili bomo kar po melišču, saj bo hitreje kot med borovci. Med potjo debatiramo in kar naenkrat smo pri koči. Vsi si želimo, da bi imeli pri koči avto, saj je pot po smučišču dolgočasna. Ni druge, stisnemo in ob dveh smo pri avtu.

GPS sled:
GPS sled Zelenjak

Dolžina poti:	5.3 km
Dolžina vzpona:	4.5 km
Višina vzpona:	1018 m
Dolžina spusta:	0.5 km
Višina spusta:	60 m
Začetna višina:	1062.9 m
Končna višina:	2020 m
Minimalna višina:	1062 m
Maksimalna višina:	2020 m

Matej

---