hribi, smučanje, plezanje,…

Z Barbi sva se včeraj odločila, da se, ko konča z delom, odpraviva v hribe. Izbirala sva med Viševnikom, Plešivcem in Kompotelo. Na koncu je padla odločitev za Kompotelo.

Ker sva šla po službi še na kosilo, sva na planino Jezerca prispela šele okoli tretje ure. Čudovito vreme, pod nama morje oblakov, nad nama kar nekaj modrine. Škoda, da je ura že tako pozna in da bo sonce počasi zašlo, saj bi bila sicer deležna še kakšnega direktnega žarka. Odpraviva se proti Križki planini, kjer Barbi med potjo sestavi še koreografijo za komad Juliette Justine – Hip Hop.

Kmalu na Križki planini. Topovi so pridni in veselo bruhajo vodo/sneg, tudi proge so že poteptane. Na žalost krožnički še ne delajo. Tudi za naju bi bila boljša izbira, če bi se odpravila po smučišču navzgor, namesto proti Kompoteli, ampak takrat še nisva vedela za stanje pred nama. Vsekakor nama Križka postreže z lepo sliko.

Nekaj časa še hodiva po sledeh ratraga in motornih sank, nato pa preklopiva na pot, ki so jo pred nama zgazili Mare in kompanija v nedeljo. Barbi se malo predira, jaz pa jo s smučmi brez problema letim izven gazi.

Ko prideva iz travnika med borovce, se stvar spremeni. Barbi se začne vedno bolj pogosto vdirati (verjetno, ker je v zadnjem času dobila en kup kilogramov:)), jaz pa sem zaradi terena tudi primoran hoditi po gazi. Saj kar gre, gaz še ni trda in smuče lepo režejo “špuro”.

Stvar se veliko bolj zakomplicira, ko se začne vzpon, saj je sled ozka in vijugasta, tako da se na poti do vrha prve skale kar pomatram. Malo pod vrhom staknem smučke in grem rajši peš. Je manj napora.

Na vrhu razgledne točke pogledava pot pred nama in se počasi spustiva navzdol. Jaz smuči še vedno nosim v roki, saj je teren neprimeren za smučke. Ko se malo zravna, zopet nataknem smučke in grem dalje. A vedno težje. Gaz je vedno trša in smučke zaradi trdega snega ne režejo več svoje poti. Križajo se ena čez drugo, psi se snemajo zaradi drgnenja ob drugo smučko in še en kup drugih problemov. Medtem me prehiti Barbi in oddirja naprej. Kakih 10 minut za njo le prisopiham na vrh, zmatran in sit smučk.

Do planine Koren sva porabila 2 uri!!! Ker se počasi začne spuščati mrak, se odločiva, da ne nadaljujeva do Kompotele, ampak se odpraviva nazaj. Ker imam smučk dovolj, jih navežem na nahrbtnik in se nazaj odpravim peš. Na pol poti naju dobi tema in do avta najdeva pot ob pomoči čelk. Ob šestih zvečer sva nazaj pri avtu. Barbi se je malo sprehodila, jaz pa dobro zmatral.

GPS sled:
Planina Koren

Dolžina poti:	3.2 km
Dolžina vzpona:	2.7 km
Višina vzpona:	347 m
Dolžina spusta:	0.4 km
Višina spusta:	63 m
Začetna višina:	1416.2 m
Končna višina:	1700 m
Minimalna višina:	1416 m
Maksimalna višina:	1700 m

Razmere za smučanje še niso takšne, kot so bile lansko leto. Snega je premalo in prečenje težko. Morda bi bilo od Korena naprej bolje. Morda o tem poročam kdaj drugič:)

Matej

---