Zunaj.si » Blog Archive » Plezanje – Črni Kal in Vipavska Bela

Vremenoslovci so po dveh dneh slabega vremena napovedali izboljšanje in takoj sem v roke vzel telefon in poklical Nino in sledilo je pričakovano vprašanje: “Ei a greš plezat?”

Na koncu se nas je nabralo pet plezalcev, ki smo se v sredo dopoldan odpravili proti Črnemu Kalu. Glede na prejšnje deževne dni je bil Kal najbolj primeren, saj se najhitreje posuši in ponuja pestro izbiro smeri. V Kal sta pred Nino, Juretom in mano prispela že Polona in Zoki in se namestila v sektor risanih junakov. Sonček je vzdrževal prijetno temperaturo, tako da smo lahko plezali v kratkih rokavih. IN TO DECEMBRA! Ogrevali smo se na bolj lahkih smereh: Burleska RŽV(5a), Kačon(5c) in Mična gospodična(4a). Nadaljevali pa smo z Beetle juice(6a+), ki mi je v platki in pod vrhom povzročil nemalo problemov, ampak sem se na koncu le skobacal na vrh. Sledil je še I.R. Baboon(6a+), ki ima tudi svoje detaile, ampak je šlo. Jure in Nina¹ sta imela veliko manj problemov:)

Ker smo imeli nad seboj jasno nebo in topel sonček, nas je mikal premik na bolj odprt teren in odločili smo se za sprehod do sektorja Travnik. Sprva smo šli tja samo Jure, Nina in jaz, kasneje pa sta za nami prišla še Polona in Zoki. Začetek decembra, mi pa v kratkih rokavih². Narobe svet!

Nina si je za svoj pas zavezala vrv in se podala v 23m smer Ramayano(6a+). Malo stokanja in kakšen posiljen krik na čase, pa je bila na vrhu. Sam sem bil v dvomih, ali jo iti naprej ali na top-rope, ker zgledala ni nič kaj lahko. “Ei Mato, topič je bosa. Bolš, da se 3x usedeš naprej, k pa nikoli na top rope.” je rekla Nina. Maš res, je treba psiho trenirat. Pa sem potegnil vrv in kompletov. Z dvema počitkoma sem jo splezal. Čudovit občutek, ko si enkrat na vrhu. Izredno lepa smer. Do sedaj ena lepših, ki sem jih plezal v Kalu. Naslednjič pa brez počitka. Za mano pa jo je šla še Polona in smo zaključili s to smerjo. Malica!

Nina se je po malici lotila svojega projekta Zrcalce(6b), ki ji je skoraj uspel. Jaz sem odnehal malo pod drevesom, Juretu pa vstop v smer ni bil simpatičen in je samo treniral vpletanje osmice v pas:) Ena grda Miška(5c+) in potem na/v kamin Matako Koyama(5c). Ne vem, zakaj v tej smeri vedno notri v luknjo rinem, če se da smer lepo splezati tudi po zunanji strani. Na vrhu smo napeli top-rope za Ninin poizkus smeri Vikova(6c+). Na žalost ji vrhnji detail ni znesel. Drugič!

Sonce je zašlo in postalo je hladno. Odpravili smo se proti Nininem vikendu, kjer smo prebili noč. Kuhanček, petje starih³ komadov in obilica smeha sta zaznamovala večer. Večina jih je kmalu pospala, z Nino pa sva večerni klepet še malo potegnila, dokler tudi Nina ni dokončala kuhančka.

Zjutraj smo en kup prezgodaj vstali. Sej noben ni hotel, le Nina ni mogla spati, pa smo se potem nekako vsi pobrali iz postelj. Jaz sem zopet prišel na svoj račun in bil Feuer-Master. 15 minut in gašperček je že grel, na njem pa se je grela voda za jutranjo kavico. Po kavi sta se Polona in Zoki odpravila nazaj proti Ljubljani, mi pa smo še malo posedeli na vikendu, potem pa odšli v Vipavsko Belo.

Wuuhuu, skoraj sami smo. Odlično! Samo veter neki čudno piha in mrzlo je. Upajmo, da je spodaj kaj zavetrja in da bo sonček mal pogrel. Ni ga bilo in tudi sonček čez dan ni kaj močno grel! Padale so ideje, da bi se mogoče premaknili v Vipavo, ampak na koncu smo kar ostali v Beli. Zagrizli smo v Bolho(5b) in rjovili pri prehodu čez previs. No, Jure se ne zna dret v smeri, smo ugotovili:) Nadaljevali smo z Zaveso(5a), kjer sem še pred prvim gibom “padel” in si spraskal kožo na prstih⁴. Nina in Jure sta se podala v Rak-a(6a), nato pa smo vsi skupaj preplezali še Ribico(5b).

Jaz sem imel dovolj oziroma mi je moj prst preprečil nadaljevanje, Nina in Jure pa sta se lotila še malo bolj bolderaških smeri Eks(6a+), za katero Nina pravi, da je to ena najtežjih 6a+, kar jih je kdaj plezala in sosednji Hik(6c/c+).

Na, pa smo spet preživeli 2 odlična plezalna dneva, kljub moji mali poškodbi. Upam, da bo na morju še veliko lepih toplih sončnih dni, na gorenjskem pa veliko hladnih, da se odpravimo tudi v kak slap.

Matej