Debeli vrh – v kraljestvu Planike
Hribi 9 septembra, 2009
Že pozimi, ko smo v Lazu smučali, sem si ogledoval ta debeli hrib, ki se dviga nad planino. Enkrat sem se že skoraj povzpel nanj, ampak je bila Andreja, ki je bila z menoj, preveč utrujena, sam pa nisem želel iti. V Nedeljo pa smo se Nemc, Muha, Vita in jaz odpravili na vrh in ga tudi uspešno osvojili. Zimski vzpon pa bo moral počakati do letošnje zime.
Bil je lep začetek nedeljskega dne, ko sta Muha in Nemc pridrvela do mene. Pri meni presedemo v drug avto, poberemo Vito in se zapeljemo proti Bohinju. Tam se usmerimo proti planini Blato. Pri “zapornici” plačamo 10€, kolikor stane dnevni obisk ceste. Sledi vožnja do planine Blato. Obujemo gojzarje in si pripravimo pohodne palice, nato pa odrinemo proti planini v Lazu. Pot na začetku sledi poti na planino pri Jezeru, po kakih 200m-300m pa se desno odcepi. Ker je bilo še dokaj zgodaj, je bila pot po gozdu še precej mokra/vlažna. Na začetku hodimo po ravnem, nato se dokaj strmo dvignemo in na koncu se nam je pot zopet zravnala. Po uri in 15 pridemo na planino v Lazu. Planina je čudovita, tako kot pozimi. Razen ene skupine, ki je šla mimo nas, na planini ni skoraj nobenega. Glede na število avtomobilov na parkirišču je verjetno planina pri Jezeru polna.
Preverimo, ali je Bric v koči. Ni ga. No ja, se bomo pa kje drugje videli. Odpravimo se proti Lazovškemu prevalu, odkoder naprej vodi nemarkirana steza na Debeli vrh. Do Lazovškega prevala najprej prečimo gozd, nato pa nadaljujemo med borovčki in kravami, ki s pogledom spremljajo vsak naš korak. Medtem, ko moški del ekipe počaka in se okrepča z Frutabelo, jo Vita pridno mahne naprej in nas počaka šele na vrhu prevala. Mi se na vrh primajemo kakih 15min kasneje. Tam sledi kratek počitek, da se najemo cukra in napijemo vode. Pred nami se odpira čudovit pogled na Debeli vrh in njegove stene, za nami pa Ogradi.
Zavijemo iz markirane poti in se usmerimo na levo proti Debelemu vrhu. Naprej vodi slabo vidna stezica, kjer ob poti vsake toliko časa stoji možic in nas usmerja na pravo pot. Strmeje se dvignemo po travniku in vstopimo v skalno območje. Pod stenami Debelega vrha se dvigujemo proti vrhu. Na poti srečamo ogromne količine Planik. Kar nekaj jih je pohojenih, saj rastejo na poti in jih pri spustu ponavadi ne vidiš. Na poti na vrh smo videli vsaj 40 planik. Pot se je kmalu prelevila v hojo po travniku in malo pod vrhom zopet preklopila na skale. Ves čas smo, zaradi od dežja spranega ozračja, imeli fenomenalni razgled. Videli smo celotne Julijske alpe(Triglav s kapo, Kanjavec, Hribarice, Krn, Mahavšček. Vogel,…), Karavanke (Golico, Stol,…) in tudi nekaj Kamniško-Savinjskih vrhov je kukalo izza “sosednjega” Tošča. V daljavi smo kasneje opazili tudi morje. In to veliko njega. Pa tudi Tržaški del italije se je lepo videl.
Že pod vrhom je začel pihati hladen veter, ko pa smo prispeli na vrh, pa se je le še okrepil. Oblekli smo vse, kar smo imeli, saj na vrhu ni bilo več kot 10°C.
Poleg skupinske slike za arhiv, smo na hitro še nekaj pojedli, da smo prišli do moči za spust, potem pa se odpravili navzdol, saj nas je zeblo. Na začetku je bil spust malo bolj počasen, da smo zopet ogreli mišice, nato pa nadaljevali z vedno hitrejšim tempom. Na planini smo se ustavili in malo posedeli na toplem sončku.
Ker smo v dolino prišli lačni, smo se odločili, da gremo še na pico. V Bohinju je edina pametna izbira picerija Ema, kjer strežejo OGROMNE pice. Vsaj zame, Nemcu in Muhi se niso zdele tako velike, samo one dva imata drugačne standarde:) Čeprav smo zaradi polne picerije čakali kar precej dolgo, se je čakanje splačalo, saj so pice zares okusne.
Domov smo priromali okoli 7 ure zvečer, zadovoljni in utrujeno od čudovitega dne. Med vožnjo domov pa smo se zmenili že za naslednji cilj, ki bo ta vikend, ako bo lepo vreme. Gremo na Mangart!
GPS sled:
GPS sled Debeli Vrh
| Dolžina poti: | 5.5 km |
| Dolžina vzpona: | 4.6 km |
| Višina vzpona: | 1257 m |
| Dolžina spusta: | 0.7 km |
| Višina spusta: | 108 m |
| Začetna višina: | 1207.1 m |
| Končna višina: | 2356 m |
| Minimalna višina: | 1207 m |
| Maksimalna višina: | 2358 m |
Matej
9 septembra, 2009 at 18:01
Čudovit izlet! Ampak…Mangart bo kar počakal. Moram Vrtačo osvojiti:)
9 septembra, 2009 at 19:29
Eh, Vrtača je bosa:)
Na Vrtačo mo šli pozimi smučat, zdele gremo pa na Mangart.
9 septembra, 2009 at 21:24
Lep vrh je tole. Zelo rad grem gor. Jaz ponavadi združim Debeli vrh z Ogradi ali pa Stogi.
10 septembra, 2009 at 10:00
Zares je lep! Tudi mi smo gledali proti Ogradom, vendar smo bili preveč utrujeno. Smo malo slabo pripravljeni očitno. Bomo pa pozimi večkrat gor.
14 septembra, 2009 at 16:49
Ja, je lepo, Laz je bil očitno že brez pastirjev ni krav. No v kraljestvu gamsov na Debelem vrhu je vedno lepo. Planik si pa še malo videl, če jih je bilo le 40. Tam gori hodiš po preprogah planik. Še več jih je na Ogradih. Pa priporočam vzpon iz Lazovškega prevala na Ograde, je bolje, kot v obratni smeri. Pa srečno!!!
14 septembra, 2009 at 19:09
Krav na Lazu res ni bilo, jih je bilo pa nekaj malo višje proti Lazovškemu prevalu. Na planini je stal samo osamljen konj. Da se da iz Lazovškega prevala na Ograde pa sploh nisem vedel. Se mi je zdel greben preveč oster.