Tempetarute v severnih stenah so bile prenizke za gorsko plezanje, zato sem se odločil, da se podam nad planino V Lazu in prečim Vogle. Po prenočitvi v Lazu pa sva naslednji dan z Matevžem še izkoristila lep dan in odšla plezati na bližnji Jezerski Stog.

Čeprav sem si silno želel od doma oditi kar najbolj zgodaj, se pred osmo nisem skobacal. Malo čez deveto prispem na parkirišče na planini Blato. Kljub polnemu parkirišču sem uspel najti nekaj malega prostora za mojo Hondico.

Kramo na rame in gasa v hribe. Na levi in desni strani so me spremljale jesenske barve, in vsake toliko časa so se pod menoj znašle raznobarvne preproge, tako da sem se počutil kot kak kralj, ki ga sprejemajo v gorsko kraljestvo. Enkrat sem hodil po rjavi preprogi, drugič po zlato rumeni… Ob vseh teh čudovitih pogledih in zaposleni domišljiji sem se kar naenkrat znašel na planini Pri Jezeru. Glede na količino avtomobilov sem pričakoval polno planino, srečal pa le 2 planinca.





Malo poklepetam s planincema, potem pa jo ucvrem naprej proti planini Dedno polje. Nadaljuje se enako slikovita pot, le jesenske barve so še bolj izrazite. Meka za takšnega “saturation freaka” kot sem.



Prečim planino in nastavim smer proti dolini Za Kopico. Bolj strma pot se vije med različno obarvanimi macesni, dokler me ne pripelje na zopet bolj položen in odprt teren.



Na svoji desni zagledam Prvi Vogel, v daljavi pa Kopico. Tu zapustim markirano pot in se usmerim desno po melišču navzgor. Sicer kratko melišče me kar dobro utrudi. Ko prispem na sedlo, pot nadaljuje naprej proti dolini Za kopico1, jaz pa zapustim pot in jo kar po brezpotju vžgem proti sedlu med Slatno in Prvim Voglom. Plezanje po travi in “šodru” mi pobere še zadnje atome moči, tako da moram na sedlu narediti pavzo. Kljub dokaj počasni hoji sem na sedlu 2 uri pred markiranim časom.





Ko spijem nekaj malega vode2 in se najem rozin/brusnic, se odpravim naprej proti Voglu. Bolj kot se dvigam, lepši pogledi se mi odpirajo na vse strani. Na eni strani me spremlja Debeli vrh, na drugi Kopica, Tičarca in Zelnarci in kmalu stojim na vrhu Prvega Vogla.





Kmalu me dohiti tudi Sašo, ki je bil medtem še na sosednji Slatni. Malo pokramljava in se nato skupaj odpraviva naprej proti Srednjemu Voglu.



Že med vzponom na Prvi Vogel so me v nogi začeli sem in tja prijemati krči, a sem upal, da se bo zadeva umirila po postanku na vrhu hriba. Kmalu po tem, ko sva začela s hojo proti Srednjemu, so me zopet začeli grabiti krči in tako sem se na Srednjem odločil, da sestopim in pustim Zadnji Vogel za drugič oziroma za zimski obisk. Na blef določim smer sestopa in pot pod noge. Na daleč zaželim Sašotu srečno pot in vsak odvriskava v svojo smer3



Na najbolj ključnem delu sem imel na izbiro 3 različna mesta za sestop in kot ponavadi, izberem najslabšega. Najprej strma trava, nato plata s peskom. Juhej! Nataknem čelado in prav počasi stopam.


Pod Hladilnikom naletim še na nekaj snega, ob pogledu na Hladilnik pa se kar zmrazim. Tukaj sem jaz smučal pozimi? No, poleti stvar zgleda precej drugače, ožja in bolj strma.


Sledi še najbolj smotan del izleta: sestop v Laz.


GPS sled:
GPS sled Prečenje Voglov

Dolžina poti: 11.2 km
Dolžina vzpona: 7.1 km
Višina vzpona: 1370 m
Dolžina spusta: 3.3 km
Višina spusta: 812 m
Začetna višina: 1008.1 m
Končna višina: 1566 m
Minimalna višina: 1008 m
Maksimalna višina: 2224 m

V Lazu smo se dobili stari in novi tečajniki in prespali v koči pri Bricu. Zjutraj sem bil za trenutek šokiran, ko sem ob pogledu čez oken zagledal belo planino. K sreči je bila to samo slana in ne sneg.




Po zajtrku smo se vsi skupaj odpravili proti planini Krstenici in Jezerskemu Stogu, kjer se je za naju z Matevžem pot končala, ostali pa so naredili krožno turo nazaj do Laza.







Midva sva odplezala Vzhodno smer(IV, 60m) – navrtana 4 in Levi kamin + Jugovzhodni raz (IV, 150m). Lepo plezanje za konec sezone. Na vrhu spijeva pivo, si čestitava za preplezane smeri in se odpraviva proti dolini.





Na poti navzdol opaziva, da je v senčnih delih še vedno slana, kar nama samo še potrdi najine predhodne ugotovitve, da se sezona plezanja v hribih bliža koncu.

Matej


  1. vsaj tako se mi je zdelo
  2. pameten kot sem, s seboj vzamem SAMO pol litra vode
  3. zanj sicer ne vem, jaz pa sem veselo prepeval na poti navzdol. Kot Kekec, le bolj novodobne pesmi…
  4. smeri ni v vodničku, zato je ime izmišljeno