hribi, smučanje, plezanje,…

Že nekaj časa nazaj je padla ideja, da bi se letos odpravili na Koroško pogledat kako gradijo gradove kralja Matjaža. Pa smo se, z Vito, Domnom in Anjo.

Kot ponavadi, ni šlo vse po planu in sva se z Vito proti Koroški odpravila šele okoli druge ure popoldan. Tam sva obiskala Anjo in Domna in tudi od tam se nismo mogli takoj postrgati, saj so bili njeni starši noro gostoljubni in smo pred odhodom morali pojesti še malo klobase in kruha. No, morali… Saj ne da mi je bilo težko:)

Ko je ura odbila nekaj čez šesto, smo se iz Ravn odpravili proti Črni na Koroškem in od tam naprej proti gradovom. Ker je bilo na prizorišču glavnega šova konec, smo morali, zaradi enosmernega prometa, nekje na pol poti čakati dobrih 20 minut, da se je cesta sprostila. Ko prispemo do prizorišča, ugotovimo, da pobirajo vstopnino 3€. Ker je bilo glavne zabave konec, se nam ni zdelo smiselno plačevanje vstopnine, zato smo izkoristili stranska vrata in se prešvercali:)

Tako kot je navada, je bilo tudi letos postavljenih kup “gradov”, nekateri bolj zanimive oblike kot drugi. Pa naj slike povedo svoje:

Laško

Bled

Zmagovalni grad

Spotoma sem v objektiv ujel še letošnje udeležence: Anjo, Vito in Domna.

Nekaj odlično fotografij je naredil tudi Domen, ampak vprašanje časa je, kdaj jih bomo videli. Dec ne slovi ravno po hitrosti¹🙂

Za piko na i smo se zapeljali še v Šentanjel, kjer smo obiskali že dobro znano turistično kmetijo. Kljub pozni uri(okoli 22:00) so nas bili pripravljeni postreči, čeprav so imeli kuhinjo že zaprto. Privoščili smo si skuto z bučnim oljem in čebulo(mljask), domačo pašteto in ocvirke(double mljask) in kvačene nudlne(quad mljask). Za vso hrano in pijačo smo odšteli pičlih 22€. Obvezno se vrnemo!

Na poti domov naju z ustavijo še policaji in kot zanalašč sem brez osebne in pasuša. V moji polomljeni nemščini mu razložim, da sem stvari po nesreči pozabil doma. Nekaj časa zmaje z glavo in nekaj govori v nemščini, potem pa se naju usmili in naju spusti domov.

Matej

---