hribi, smučanje, plezanje,…

Anja in Domen sta me že celo poletje vabila plezati na Koroško in končno smo vsi imeli čas, pa še vremenska napoved nam je bila naklonjena.

Kot prvo plezališče smo izbrali kar dobro poznano Železno Kaplo, ki je ležala ravno na poti proti Koroški. Ob prihodu smo bili malo razočarani nad mokrimi stenami, saj so bile skoraj vse smeri vsaj malo mokre, po nekaterih pa je dobesedno teklo. Vseeno nas to ni oviralo, motivacije je bilo dovolj, pa tudi če smo morali plezati po “slapovih”.

Domna sem celo spravil vpenjat totalno mokro 5c. Po mojem je bil manj posran kot jaz za njim.

Za šestico pa se je lotil še najvišjo lažjo smer. Kljub lahki oceni je bila smer za Domna izziv, saj se rahlo boji višine. Je pa z vsako preplezano smerjo tega strahu manj.

Iz Železne Kaple smo se odpravili naprej proti Ravnam na Koroškem, kjer smo si v Merkatorju kupili poceni večerjo¹, potem pa se zapeljali do Anje, kjer smo povečerjali in poklepetali z njenimi starši. Po večerji pa v park na pivo.

Naslednji dan smo se ponovno odpravili čez mejo v plezališče Lavamünd. Lažje plezališče, primerno začetnikom, tako da je imela tudi Anja dovolj izbire. Kljub temu so imele nekatere petice kakšen zanimiv in mogoče pretežak detail za svojo oceno. Anja je vpela svojo prvo 5a², Domen pa svojo prvo 6a. Čestitke obema:)

Doma nam je Anjina mami pripravila slastno večerjo. Seveda sem moral še po eno porcijo, ko sem končal prvo:) Medtem je iz Šenčurja pridirkala še Vita. Pred spanjem smo pogledali še ene Friends, potem pa spati!

Zjutraj se po zajtrku pri Domnovi babici odpravimo čez cesto po Anjo, potem pa proti Črni in plezališču Burjakove peči. Plezališče se nahaja v dolini Tople, dostop je pa prav frikovski: pripeljemo se direktno pod steno. Dotičen dan nismo bili prav plezalno razpoloženi, tako da smo v celem dnevu splezali mogoče 4 smeri. Mi je pa ena lažja smer imenovana Ta dolga(5c) delala kar nekaj preglavic. Nobenih šalc nikjer, kot smo jih sicer vajeni v 5c:)

Pred zaključkom dneva smo se odpeljali še do nekaj 100m oddaljenih bolderjev in tam pustili še preostale atome moči.

Doma je El Chefo Domen spekel zrezke in krompir. Mljask!

Za zadnji plezalni dan smo se izbrali plezališče Matvoz, ki se nahaja na poti iz Črne proti Velenju. Parkiramo na primernem mestu, nato pa se sprehodimo do plezališča. Plezališče je obrnjeno proti jugu, vendar se nahaja v gozdu, kar verjetno pomeni, da je primeren za plezanje tudi poleti. Desna stran plezališča že dolgo ni bila očiščena, tako da tam nismo plezali. Sva se pa Domnom zapodila v lepe plataste 6a-jke in eno malo bolj “na power” 6b. Veliko bolj realne ocene kot včerajšnje v Burjakovih pečeh. Tudi Anja in Vita sta imela kar nekaj dela v lažjih smeri, tako da smo se na koncu dneva vsi prav lepo naplezali in odšli domov z navitimi rokami.

Kljub temu, da nam je Anjina mami zopet pripravila večerjo, si nismo mogli pomagati, da se nebi v Mežici ustavili na kebabu. Mmmm kebab! Še preden ostali dobro zagrizejo v svojega, mojega že ni več:)

Malice s tem še ni bilo konec, o ne! Odpravili smo se še proti naselju Šentanel. Na žalost je bila že pozna ura in sonce se je že skrilo za oblaki, sicer je, po Anjinih besedah, vas res čudovita in vredna ogleda. Vstavimo se v eni izmed gostiln v vasi, kjer imajo, po besedah Domna in Anje, eno najboljših domačih specialitet. Bi napisal ime, pa sem ga pozabil, zato upam, da ga bo kdo napisal pod komentarji (Anja, Domen, Vita?). Sicer pa zadeva zgleda kot en štrukelj polnjen z hruškami. MLJASK!

Zvečer smo “za foro” vrgli en poker in se med metanjem kart in hazardiranjem nasmejali do solz. Naslednji dan pa je sledil povratek domov. Da se nebi samo vozili, smo se vrnili skozi Logarsko dolino in si jo spotoma še ogledali. Vreme na žalost ni bilo podobno preteklim dnem, saj so nad nami prevladovali oblaki. V Logarski se ustavimo malo naprej od hotela, kjer na cesti opazimo prav prikupne pujske. Pa tudi koza se nam je nekam čudno režala “ke u faco”.

Če smo bili že v Logarski, se spodobi, da obiščemo tudi slap Rinko. Presenetila me je tišina slapu, saj je, za razliko od ostalih večjih slapov v Sloveniji, zelo tiha.

Za piko na i si v koči privoščimo še juho/golaž in tako zaključimo naše potovanje.

Domen in Anja, hvala za gostoljubnost in turistične oglede. Bilo je fantastično:)
Doma pa se je vloga zamenjala, saj sem na obisk dobil prijatelja Nilsa iz Švedske. Tokrat sem jaz igral turističnega vodiča. A o tem več v drugi objavi…

Matej

---