Plezanje – Železna kapla – plezanje po luknjah
Plezanje, Tujina 13 aprila, 2010
Bila je jasna in topla sreda in s Polono sva obiskala naše priljubleno plezališče Železna kapla na sosednji strani meje.
V čudovitem jutri sva se s Polono vozila proti Preddvoru, kamor sva imela namen iti plezati, ko naenkrat Polona predlaga: “A greva v Kaplo?” “JA!” se zasliši iz mojih ust in že letiva proti Jezerskemu. Ker se nama prav nikamor ne mudi se med potjo ustaviva še v trgovini in pri Murijevem vrelcu, kjer si natočiva z železom obogateno vodo.
Okoli 12.00 prispeva pod steno. Oba se strinjava, da je najbolje, da plezava v zgornjem sektorju, kjer bo največ sonca. Sama sva…
Začneva na desni strani, kjer se vedno ogrevamo, saj se tam nahajata 2 lepi lahki smerci.
Potem lepo počasi nadaljujeva proti levi. Polona je tokrat plezala večino smeri na top rope, saj že nekaj časa ni plezala in je malo ven iz forme. Neizmrno uživava v čudovitih smerih1. Luknja tukaj, luknja tam,…
Okoli treh postaneva lačna in premakneva se na travnik, kjer napneva slackline in se med malico zvijava na vrvi in uživava v razgledu na okoliške hribe in na greben Košute nekje v daljavi.
Po malici malo polenariva na travniku, potem pa splezava še eno daljšo smer in jaz se lotim mojega letošnjega projekta Ois is isi – 6b+ in ga splezam z enim nepotrebnik kratkim postankom na začetku detajla. Naslednjič bo šlo brez problema.
Okoli pol šeste ure se v plezališču začnejo nabirati plezalci in midva se odločiva, da bo dovolj za danes in se počasi odpraviva nazaj v Slovenijo. Za nama je bil čudovit plezalni dan. Tudi strah, da je Kapla še premrzla zaradi lokacije je sedaj odveč, tako da se kmalu vrnem.
Slike so tokrat porazno grde, ker je fotoaparat po pomoti ostal doma in sem se moral zadovoljiti s telefonom.
Matej
- meni osebno ↩
