Tokrat sem se odpravil v Logarsko dolino, kjer smo tečajnike seznanjali z ledom. Kljub povišanim temperaturam so slapovi dobro stali, le kvaliteta ledu se je izboljšala, saj je postal lepo mehak.

Čeprav sta obširni objavi napisala že Luka in Jure, bom nekaj slik in črk dodal še sam.

Po prihodu v Logarsko se najprej sprehodimo pod slap Palenk, kjer sledi prikaz tehnike plezanja, vrtanja vijakov, izdelave štantov in nekaj letošnjih novitet: novi štanti in novi načini abzajlanja.




Ker nas je kar lepo število, se razdelimo v skupine in jaz in Bric vzameva 4 tečajnike v slapove potoka Ivovca. Ko omeniva, da je malo težji kot Palenk, zanimanje pade in vsi bi radi ostali pri Palenku. Ker ne gre drugače, določiva štiri in gremo 300m višje po dolini. Dostop pod slap je lepo shojen.


Ker imava s seboj tečajnike, začneva plezat že takoj pri začetku ledu, čeprav je tam plezarija izredno lahka in se lahko po levi strani povzpnemo kar brez varovanja. Naslednji cug Spodnjega Ivovca ponudi tečajnikom nekaj več plezarije in na vrh se primahajo z nasmeškom na ustih:)







Sledi 10 minutni sprehod po dolini navzgor do Zgornjih slapov.

Odločimo se za Levega Ivovca, saj zgleda še najbolj pokonci. Sam se ga lotim po desni strani, kjer postreže z nekaj vertikale. Tudi tečajnikom je po godu malo bolj pokončna plezarija.





Na vrhu se zajebamo in se namesto za abzajl odločimo za sestop po grapi. Poleg vzpona do vrha grape, me pri sestopu matra še pomanjkanje snega in zaradi skal čudno zvijanje nog. Dereze in skale so včasih prav smotana kombinacija. No, pa lačn sm bil in posledično trmast:) ‘K otrok!’



Bilo je pa fino. Naslednje leto pa kak obisk te doline več in kak splezan slap več…

Matej