Ledni vzponi – Lucifer(WI4, 200m) – nad Gozd Martuljkom
Ledni vzponi 15 februarja, 2012
Lepa vremenska napoved in nizke temperature so zopet vabile v led, tokrat v gorenjskega Luciferja nad Gozd Martuljkom.
Ne vem od kje ideja, da greva z Jožetom v Luciferja. Verjetno zato, ker ga že dolgo gledam, še nikoli ga nisem plezal in nekako sem imel občutek, da sem že toliko napredoval, da ga bom zmožen preplezati. In sva šla…
Parkirava pri železniškem mostu in jo mahneva proti slapu. Večkrat sem slišal ljudi govoriti: “Ah Lucifer, to se pod nemu parkiraš pa lahko kar iz avta zihraš.” No, če je to tako blizu, nočem vedeti kaj za njim pomeni dolg dostop. No, ura je odbila deveto in midva sva se za Simono zapodila v slap.
Kaj čem reči za prvi cug… Fletn! No, pozna se, da je letos suho vreme in na splošno so slapovi suhi in se ne zalivajo nazaj, tako da lahko tako rekoč celi cug haklaš cepine v velike luknje, ne manjka pa niti poličk za noge. Kljub temu sem imel dovolj za delat. Razmere v sosednji Desni varianti so popolnoma nasprotne, vse je zalito in ni videti sledov plezanja, je pa moker, saj teče po njem. Medtem jo Simona že oddivja naprej.
Pod menoj pa je s plezanjem začel Jože.
Sledil je drugi cug, ki je na začetku zelo pokonci, a zopet lahko ves čas haklamo za gobami, prav tako pa ne manjka poličk za noge. Sledi prečka pod ogromnimi svečami in nato še krajši pokončni skok, ki mi je dal dela. Že v štartu sem se smotano postavil v sam skok in pri izhodu sem imel nemalo problemov. Je bil pa vsaj led mehak.
Tretji cug odpleza Jože. Za razliko od spodaj, je tukaj led ves premočen in ves čas se nekje pod ledom sliši vodo.
Sledi še 70m četrtega cuga in sva na vrhu.
Sestop vodi po gozdu v levo. Meni ni bil niti malo prijazen. Ves čas me je bilo strah, da bom stopil na kako platasto skalo in mi bo odneslo nogo. Za piko na i sva falila še sestopno grapo in sestopila po eni prekmalu, zato sta bila obvezna še 2 abzajla.
Blo je pa lepo!:)
Matej
