hribi, smučanje, plezanje,…

Najprej nam je zaradi sobotnega snega odpadlo plezanje v Kokri z AOjem, nato smo zaradi nevarnosti pred plazom obrnili pred Repovim kotom in za tolažbo, da bomo v celem dnevu vsaj nekaj splezali, splezali slap nad Žagano pečjo.

Sobota zvečer… “Alo Barbi, jutri odpade plezanje v Kokri… A gremo kam drugam?” Tadej predlaga Staničev vrh, oziroma slap pod njim. No, pa pojdimo tja. Zjutraj, oziroma že skoraj dopoldan, ju poberem in odpravimo se v Kam. Bistrico, kjer pri koči parkiramo avto. Nad nami se počasi odpira nebo. “U fino, še jasno vreme bo, nas bo sončk mal grel”. V nahrbtnik namečemo plezalno opremo, Barbi se javi da nese štrik in hop na pot.

Pred nami so zgodni planinci že zgazili pot in tako smo imeli lepo gaz proti Kamniškemu sedlu. Kljub gazi pa se je pršič pod nogami ves čas mlel. Sem pa tja kakšen padec, toliko da smo se malo smejal.

Na razcepu Kamniško sedlo – Staničev vrh se ustavimo in vase zlijemo malo cukra, nato pa gaženje naprej proti Staniču. Na začetku je šlo fino, pršiča do kolen… Bolj, ko smo se začenjali vzpenjati, bolj smo se pogrezali. Kmalu je bil Tadej do pasu v snegu.

Malo pred Repovim kotom Tadej želi prečkati grapo in ugotovi, da je podlaga premalo stabilna in da prečenje ni pametno. Odločimo se, da rajši ne izzivamo usode in se obrnemo. Staničev vrh bo počakal na poletje, slap pod njim pa na boljše razmere.

Nazaj smo se podričali po snegu, vendar se nismo vrnili po isti poti. Namesto proti Kam. Bistrici smo jo užgali proti Jermanci. Tadej je imel v mislih obisk enega manjšega slapu.

Pri tabli za Cojzovo kočo zavijemo desno in se napotimo proti Kokrškemu sedlu. Ustavimo se pri balvanu, kjer Barbi poizkusi plezanje 7a smeri v gojzarjih. Ne gre ji najbolje. Valjanje v snegu je seveda druga pesem, tam naju s Tadejem vodi že cel dan:)

Od skale se odpravimo navzgor proti slapu. Dobrih 10 minut gaženja in že ga vidimo. No, saj nekaj višine pa bo tole. Tadej je obljubljal nekih 10m, na koncu smo dobili 35m slap.
Slap pod Žagano glavo, 3+, 35m, WI 80°,60°

Pod slapom odložimo nahrbtnike. Barbi in Tadej se pripravita na plezanje, jaz pa se povzpnem po desnem boku malo višje, da imam boljše izhodišče za slikanje.

Tadej gre prvi in na vrhu napne top-rope.

Za njim se v slap požene Barbi. Nekje na polovici se ji malo zanohta, ampak ko ponovno ogreje prste, jo brez problema stisne do vrha. Kako ne bo, če je imela pa spodaj celo navijaško moštvo:)

No, pa sm pršu na vrsto…

Medtem smo na sosednji strani doline v daljavi gledali današnji predvideni cilj.

Po končanem plezanju smo se odpravili po hitrem postopku nazaj proti avtu. Malo zaradi mraza, malo pa zaradi lakote. Glede na to, da smo bili v Kamniku, je bil edini logični postanek Kamniški Kebab. Gladko smo si privoščili vsak svoj mega kebab in se nažrli do sitega. Dan perfektno zaključen:)

Takole za uvod v sezono lednega plezanja je bil današnji slap več kot odličen. Ko bodo razmere boljše, pa upam da bosta imela Barbi in Tadej še kaj časa, da se odpravimo še v kakšnega večraztežajnega.

P.S.: Upam, da sem v vodničku gledal pravi slap.

Matej

---