Prvotni plan, Hajnževo sedlo, se je izjalovil, ko je Mare omenil park in ARSO napovedal slabo vreme. Ja nič, pojdimo pogledat, kako izgleda park. Bilo je fenomenalno, edina napaka je bila dopoldanska karta. Vsekakor naslednjih celodnevno.
Tokrat sva se z Maretom spravila na en hitri spust po šihtu. Ker ni bilo časa, da bi brcala nekam v hrib, sva se tokrat odločila za gondolo na Krvavec. Spust je bil blaten in poln padcev.
Ker mi prejšnji teden vzpon na Slatno in Možica z Maretovim kolesom ni uspel, sem se tokrat s stricem odpravil poizkusit srečo še na bližnji Sveti Jakob pri Preddvoru. Tokrat sem se za razliko od prejšnjič vsaj pripeljal do dna.
Že pozimi, ko smo v Lazu smučali, sem si ogledoval ta debeli hrib, ki se dviga nad planino. Enkrat sem se že skoraj povzpel nanj, ampak je bila Andreja, ki je bila z menoj, preveč utrujena, sam pa nisem želel iti. V Nedeljo pa smo se Nemc, Muha, Vita in jaz odpravili na vrh in ga tudi uspešno osvojili. Zimski vzpon pa bo moral počakati do letošnje zime.
No, pa se je Barbi le odločila in odšla v Španijo na romarsko pot do Santiaga de Compostela.
Slatnik in Možic mi očitno nista usojena. Letos pozimi sem ob obisku vrhov prvič poškodoval ramo, drugič zlomil smučko, v nedeljo pa predru obe gumi na kolesu. In to po 20m spusta. Ostalo ni drugega, kot nošenje kolesa v dolino.
Ker je bil zopet napovedan lep dan, sem se odločil, da se podam v hribe. Odločil sem se za Vrtačo, ki sva jo z Remicom poizkušala osvojiti že pozimi, a neuspešno. Tokrat sta mi družbo delala Kozjek in Miši.
Že od začetka poletja si želim s kolesom na Trupejevo poldne in pred odhodom na Norveško mi ga je skoraj 14 dni sralo vreme in onemogočalo vzpon. Za včeraj pa je bila napoved čudovita, jaz pa sem imel prosti dan in padla je odločitev, da se končno povzpnem na ta tako dolgo čakajoč vrh.
Ker naju oba z Barbi zadnje čase daje Plezalna Mrzlica, ni bilo potrebno veliko, da sva se odločila za Plezalno Nedeljo. Napoved lepega vremena in prosti dan sta bila dovolj. Ker so bile, kljub sobotni ohladitvi, napovedane visoke temperature, sva iskala plezališče v bližini jezera. Bohinj se nama je zdel odlična destinacija. V Bellevue-ju še nihče od naju ni plezal in tako sva se odločila za obisk le-tega.
Pa sem bogatejši še za eno dolgo planirano stvar. Tokrat je bil na vrsti strešni nosilec za kolo, ki sem ga nameraval kupiti že od nakupa novega kolesa.
