hribi, smučanje, plezanje,…

Za vikend me je Matevž povabil v Maredo, kjer bi plezali v Limskem kanalu in Rovinju. Ni bilo potrebno dvakrat reči in že smo se vozili proti Istri.

V petek popoldan smo se odpravili proti Istri in po vseh nakupih v Kopru, končali v Istri. Moram pa omeniti varnostnika v Koprskem Mercatorju, ki svoje delo jemlje malo preresno:) Hudo nas je okaral, ker smo se pogovarjali na zaprti blagajni[1 eni na eni strani, drugi na drugi]. Bog ve zakaj:) Po besedah Primoža, se jih bojijo tudi domačini. Ena gospa namreč ni upala vzeti degustacije, čez da imajo norega varnostnika in da bo imela zopet probleme:) Ahja, je pa popestril dan:)

Kakorkoli že, zvečer smo prispeli v Maredo in se razpakirali, potem pa šli na nočni pohod. Iskali smo drva in storže, da smo lahko ogreli hišo. Po uspešni misiji smo zakurili peč in se namestili na teraso, kjer smo vztrajali dolgo v noč. Ostalim fantom okoli pol dveh zapaše košarka, tako da se premaknemo na bližnje igrišče, prižgemo luči in odigrajo par košev, potem pa spoznajo, da je igre takole uro le prenevarna:)

Zjutraj Gulič in Marie vstaneta krepko pred nami, zato se Gulič loti košnje trave. Mmmmm kako prija zvok kosilnice zjutraj. Kmalu smo vsi pokonci in se nastavljamo sončnim žarkom. Vreme je čudovito. Pojemo zajtrk in se nabašemo v avtomobile ter jo mahnemo proti Limcu.

Čeprav so bili na parkirišču samo trije avtomobili, je bila spodaj v plezališču ornk gužba. Smo bili kar malo šokirani. Kljub temu smo našli par lažjih smeri za ogrevanje, potem pa smo lepo nadaljevali na šesticah. Poizkusili smo tudi dve 40 metrski smeri, ki sta zelo lepi. Ena vodi mimo ptičjega gnezda, zato pazljivo, da vas ne vidi mami ptica. Zna biti jezna.

Enzotu smo se tudi tokrat nasmejali, saj ne zna spati brez, da mu jezik gleda iz gobca:)

Ko smo se vrnili domov, je iz zahoda prihajala nevihta, zato smo prav na hitro na dan prinesli žar in zapekli večerjo. Večerja je bila obilna, od čevapčičev do kotletov, zelenjave, gob, rib in lososa¹.

Primož je po večerji nasekal drva, da smo se zvečer lahko greli. Čeprav so bila drva še čisto sveža, so prav lepo gorela, ko se je peč enkrat ogrela.

Zvečer smo skupaj pogledali Beethovna, potem pa se je ena skupina lotila izdelave križanke, ostali pa smo gledali eno brezzvezno, ampak takrat zanimivo, kriminalko.

Zbudim se v čošku, ki je bil kljub svoji majhnosti zelo udoben:)

Pozajtrkujemo, pomijemo posodo, pospravimo in se odpeljemo v Rovinj.

Ko prispemo na parkirišče, se ena punca ravno vrne iz sprehoda z enakim psom, kot Enzo. Gulič hitro po nesreči ugotovi, da sta psa v bistvu brata. Kakšna je verjetnost?! Psa takoj pred vsemi zaplešeta tango.

Sprehodimo se skozi park do konca rta,

kjer sledi nekaj uživaške plezarije, dokler ne začne pihati hladen severnik. Iz severa se bližajo črni oblaki in sem ter tja pade kakšna kaplja.

Ko postane prehladno, spakiramo in se odpravimo v Rovinj na pivo. Po končanem pivu pa sledi doooooolga vožnja nazaj domov. Pa smo preživeli še en lep vikend. Čim več takih…

Matej

---