Plezanje – Napoleonica – plezanje čez mejo
Plezanje, Tujina 6 marca, 2010
Po smučanju na Brdih smo se z Matevžem in Marie odpravili proti obali, kjer smo prenočili v Strunjanu in se naslednji dan odpravili plezat v plezališče Napoleonica.
Z Matevžem sva že med vzponom na Brda debatirala o tem, da bi se šlo v nedeljo lahko nekam plezat. V rokavu je imel Primoževo povabilo v Strunjan, kjer bi lahko prespali in se naslednji dan odpravili v Napoleonico.
Po končani smuki sem se odločil, da grem zraven in tako sem se doma stuširal, pojedel kosilo in se usedel v avto ter oddirkal proti Ljubljani, kjer sem presedel v Matevžev avto in skupaj smo se odpravili proti Strunjanu. Primoževa navodila kako priti do hiše so bila sprva malo nerodna in smo se takoj izgubili. Ponoven poizkus nas je pripeljal do hiške na vrhu belih sten, kjer sta nas pričakala Primož in njegova boljša polovica. Na vrtu smo postavili mizo in stole, si privoščili večerno pivo ter se smejali vragolijam, ki sta jih znanjala Warka in Enzo1.
Ko je zunaj postalo prehladno, smo se premaknili v hišo in Matevž je prinesel igro Jungle Speed. NORO! In to “extended edition”:) Primož in njegova sta prvič igrala Jungle Speed, zato smo jima v prvih nekaj igrah razložili pravila, potem pa se je začelo mesarsko klanje za totem:)
Zjutraj nas je pričakalo oblačno vreme in rahel jugo. Zaradi oblačnega vremena smo brez slabe vesti spali do 9 ure, potem pa si počasi pripravili zajtrk. Enzo je ponoči v Matevževem avtu našel pivo in ga pol polil po vsem avtomobilu, drugo polovico pa verjetno spil. Mater je bil naspidiran zjutraj:)
No, končno ob poldnevu prispemo v Napoleonico. Med spustom v sektor Paralela je čudovit razgled na morje in obalo. Med spuščanjem proti sektorju ni čutiti mraza, prav za prav je hudičevo vroče in v plezališču takoj slečemo odvečne cune.
Za ogrevanje se lotimo nekaj štiric in petic. Tudi puncama bolj ustrezajo lahke smeri, sploh Marie, ki je bila tokrat prvič v skali.
Fante nas kmalu zamika rahlo previsna in zelo mokra šestica. Ni druge, se jo kar lotimo. Lepo po vrsti, eden za drugim osvojimo vrh in vsi se strinjamo, da je smer hudičevo lepa.
Par smeri stran se nam ponuja še ena lepa platasta 6b. Pa pojdimo pogledat.
Ker imam plezalke vse mokre, seveda na plati nič ne drži. Je treba mal pomokat!
Med našim plezanjem pa se punci, ko ne plezata, vsaka zabava po svoje. Enzo in Warka medtem skrbita, da imamo vsi dovolj dela z njima in da imata konstantno pozornost:)
Ura je šla že krepko v popoldansko in jugo je vedno bolj hladil. Začelo je nohtati in motivacija je začela padati. Počasi smo se spokali nazaj proti avtomobilu.
Po dobre pol ure klepetanje pred avtomobili smo se le zbasali v plehnate kletke in se odpravili proti gorenjski. Mene so oddali pred hotelom Mons, kjer sem imel svoj avto. Zmenili smo se, da se ob lepem vremenu zopet odpravimo skupaj v steno. …in vikenda je bilo konec.
Matej
- kužka ↩
