hribi, smučanje, plezanje,…

Tokratni čudovit vikend sem preživel na strminah Kočne in Ptičjega vrha, ki se nahajata med Golico in Struško. Kljub lepemu vikendu, ki je na strmine zvabil ogromno turnih smučarjev, sem ves čas smučal po deviškem snegu.

Sobota, 11:15: Odpravljam se od doma. Načeloma bi moral že zjutraj iti na Struško z Mirotom, ampak sem imel obveznosti, tako da sem se na pot odpravil malo kasneje. Odločam se kam iti: Lepenatka, Velika Planina, Zelenica¹, Hajnževo sedlo ali Struška. Pokličem Mirota in pove, da ima na Struški čudovito toplo vreme in da se ravno sonči. Nič, grem tudi jaz v tisto smer. 3 ure je dovolj časa, da prisopiham na Struško.

Z avtom se zapeljem do Javorniškega Rovta, kjer nataknem verige in se zapeljem naprej do Križevcev in si tako skrajšam dolgočasno pot po cesti za vsaj 40 minut. Dva ravno prismučata navzdol in na hitro ju povprašam po razmerah. “Skos slabše je, midva sva verjetno ujela zadnjo dobro vožnjo!” Na noge smučke, na rame nahrbtnik, okoli vratu fotoaparat in gasa v hrib. Po 100m slečem vetrovko in nadaljujem v Craftu. Hitro se znajdem na Pustem rovtu, kjer se odpre čudovit pogled na planino, greben Golice v daljavi in Kočno desno nad menoj.

Zapustim Pusti rovt in nadaljujem po gozdu. Na razcepu se usmerim desno proti Struški², na naslednjem odcepu pa namesto desno za Struško³ nadaljujem naravnost, saj se je v daljavi bleščala lepa bela flanka. Neki za smučat je sigurno tam.

Ko stopim iz gozda, se teren dvigne in na vrhu vidim majhno hiško. Pojdimo do tja, potem bomo pa videli kam naprej.

Pri hiški srečam 2 prijazna smučarja, ki mi razložita, kateri hribi me obkrožajo in kam se splača iti. “Na Kočni je precej spihano, poizkusi čim več voziti po gozdu. Ptičji vrh, kot vidiš, še ni nihče smučal, je pa videti skorjast. Poizkusi.” Odlično! Ko občudujem kratke strmince okoli sebe, se mi kar smeji. Danes bom smučal!

Za začetek se spravim na Kočno. Špura je že potegnjena. Medtem občudujem greben Golice.

Proti vrhu zmanjka sledi, zato naprej vlečem svojo. Precej globoko se vdira in na čase se splazi kak večji kos klože. Nekako se le prikobacam do vrha, kjer se odpre razgled še na južno stran proti Pustemu rovtu.

Iz vrha je čudovit pogled na greben Golice, Ptičji vrh in Avstrijo.

Pospravim pse, nataknem rokavice in odvijugam po skorjastem snegu, v spodnjem delu pa se skorja spremeni v pršič in za seboj pustim takšne sledi:

“Mater je blo dobr!” Pospravim rokavice, ponovno nataknem kože in se dvignem še po deviškem bregu na Ptičji vrh.

Razgled iz vrha je naravnost fantastičen!

Še en avtoportret,

potem pa zopet vijuganje do hiške na dnu planine.

Tole je pa noro! Kože na smuči in nazaj po isti poti na vrh.

Ko se pripravim na ponoven spust, se mi na mp3ju ravno začne vrteti Koširjev komad Včasih smučam hit, včasih pa počas. Danes bo počasi pa z užitkom. Je pa res kar pravi v pesmi: “Too much of skiing makes you an addict!”

Na dnu zopet nataknem kože in se vzpnem na Kočno, kjer odsmučam proti zahodu v gozd in nato skozi Pusti rovt do avtomobila.

Malo od Pustega rovta iz nahrbtnika vzamem fotoaprat in opazim, da se mi je strgala vrečka z kamnom za brušenje noža in mi lepo spraskala objektiv na fotoaparatu. Na, še ta strošek bo. Tako zgleda slika s spraskanim objektivom:

Nedelja: Zjutraj se z Mihom in kompanijo dobimo v R&R baru in odrinemo proti isti destinaciji. Cela pot do Križevcev je zavita v gosto meglo in nič ne zgleda, da bo kaj sonca. Važno da je sneg, ostalo bomo potrpel.

Ko prispemo na Kočno, se pokaže košček modrega neba, ki ga je z vsakim našim korakom več. Na vrhu Ptičjega vrha imamo lepo jasno vreme s toplim sončkom.

V dolini nimajo te sreče.

Na vrhu toliko časa čorimo, da sonce zopet prekrije megla. Za foro pogledam na zahodno stran Ptičjega vrha, kjer se mi prikaže čudovita flanka s pršičem. “A gremo kle?!” Zapeljem se do prve prelomnice in daleč pod menoj opazim plaz, nakar kar naenkrat mimo mene prileti Miha in se kakšnih 50m pod menoj zave, da je nad njim in pod njim sneg dodobra napokal. Hitro mu rečem, naj se spusti do grebena, jaz pa se tudi ves trd zapeljem na greben. Iz nahrbtnika vzamem lopato in naredim prerez. Po moji nestrokovni oceni je bila nevarnost nekje med 3 in 4. Hvala bogu se je vse dobro izšlo. Vrneva se nazaj na vrh in odsmučamo po južni strani do koče. Čudovita smuka!

Enkrat ni nobenkrat si rečemo in se ponovno vrnemo na vrh.

Še en odličen spust po skorjastem snegu⁴ in nato vzpon na Kočno, od kjer smučamo po južni strani skozi gozd direktno na Pusti rovt, od tam pa po cesti do avtomobila.

GPS sled:
GPS sled Ptičji vrh in Kočna – turno

Dolžina poti:	9.4 km
Dolžina vzpona:	4.1 km
Višina vzpona:	632 m
Dolžina spusta:	5.1 km
Višina spusta:	908 m
Začetna višina:	1283 m
Končna višina:	1007 m
Minimalna višina:	1007 m
Maksimalna višina:	1592 m

Kaj čem reči, čudovita dneva. Ogromno smučanja, čudovito vreme in odlična družba. Še takih vikendov!

Matej

---