hribi, smučanje, plezanje,…

Z Remicam sva se danes odločila, da greva malo dlje kot samo do Zelenice, saj sva imela na razpolago cel dan. Že včeraj sem opazoval flanko na južni strani Vrtače(na njeni levi strani) in danes sva se odločila, da skočiva pogledat kaj obeta.

Po jutranji kavici sva jo, tako kot že XX-krat, pičila na Ljubelj. Izkoristila sva jokerja in zopet vplačala 5€ za vožnjo z žičnico do vrha Zelenice. V senci res ni bilo vredno izgubljati časa, sva rajši uživala na sončku na vrhu.

Začuda danes ob pol deveti uri ni bilo žive duše na plazovih pod Begunjščico.

Od vrha Zelenice sva nato nadaljevala proti Koči pri izviru Završnice. Pot se večinoma spušča, tako da se do koče prismučaš. Med potjo sva našla še nekaj pršiča in naredila par ogrevalnih zavojev.

Pri koči sem na smuči nalepil kože, Remic pa je board navezal na ruzak in sva jo mahnila po dolinci navzgor proti sedlu Šija.

Po desetih minutah sva prišla iz gozda in odprl se nama je pogled na najino flanko. Mater je bila široka. To bo en sam užitek pri spustu. Na levi strani flanke sva opazila tudi sveže sledi v pršiču, kar pomeni da vse le ni ledeno. Odlično! Pa jo mahnimo navzgor.

V hrbet nama je ves čas gledal Srednji vrh, ki bo tudi cilj v enem izmed naslednjih dni. Je pa flanka zaradi severne lege precej bolj poledenela kot najina. Ko sva pogledala proti Zelenici se nama je zdela TAKO daleč, čeprav nisva bila oddaljena več kot 20 minut.

Medtem ko sem jaz slikal in skrbel za reportažo pa je Remic pridobil kar nekaj prednosti. Hvala bogu, mi kasneje ni bilo potrebno graditi bunkerja:P Med vzponom sem zavil malo bolj na levo na greben. Bil je leden ko hudič in moram reči, da me je pošteno stiskalo. Vsak korak je bil nesiguren. Po desetih metrih sem snel smuče in namontiral serenače. Potem je šlo veliko bolj samozavestno. Se je pa na grebenu odprl tudi čudovit pogled na Stol. Joooj, kako je lep!

Med tem časom sem že prisopihal do Remica, ki je na malo manj strmem delu izgradil cel bunker:) Pod nogami se mu je vsula ogromna plata in sklenila sva, da bo to danes najin cilj. Naprej je bilo tako vsak korak bolj ledeno, pa tudi višje so se še prožili plazovi in sva sklenila, da bo to kar dovolj. Če se prav spomnim, sva zaključila na višini malo več kot 1900m.

Pogled iz bunkerja je bil fantastičen. Tako na Zelenico, Begunjščico, Srednji vrh, kot tudi na Stol in Vrtačo za nama.

Pogled še v video izvedbi
httpvh://www.youtube.com/watch?v=r7y7A79m5vE

V daljavi pa se je bleščalo tudi Blejsko jezero.

Po dobri pol uri ležanja in žretja na vrhu sva počasi na noge nataknila najino opremo in se spravila proti koči. Med spustom sva posnela še nekaj filmčkov, saj sem imel na izposoji HD fotoaparat, ampak so posnetki žal razočarali. Kamera je danes izpadla iz mojega ožjega izbora. Upajmo, da se bo Sony obnesel bolje.

Na moji tehniki smučanja bom moral še krepko delati, ampak se da tudi s tako uživat.
httpvh://www.youtube.com/watch?v=DwNjeVX3iew

Za menoj se je v dolino spustil še Remic
httpvh://www.youtube.com/watch?v=m8XU-UXC16E

Pri koči sva ravno ujela lastnike, ki so pripravljali kočo za prihod skupine iz AO Rašica. Verjetno bodo imeli vaje varnega gibanja v gorah, sondiranje, iskanje z žouno,… Seveda sva gladko ustopila in naročial eno pivo. Konec koncev nama je pripadal:) Udobno sva se namestila pred kočo in počasi spila.

Po vrnitvi nazaj na Zelenico pa sva se odločila, glede na uro in utrujenost, da skočiva še na Triangel. Takoj po prvih metrih vzpona nama je bilo žal, saj le nisva bila tako spočita kot sva mislila:) Ampak tisto 10 minutni vzpon je hitro minil in zopet sva uživala v odličnem razgledu.

Spust v dolino je minil brez posebnosti:) Tako, sedaj pa je za en dan dovolj smučanja. Jutri je čas za regeneracijo mišic, v nedeljo pa zopet napademo. Upajmo, da bo vreme zdržalo.

Matej

---