hribi, smučanje, plezanje,…

Ko sem zjutraj zagledal dan je ARSO obetal slabo(pretežno oblačno) vreme. Glede na pogoje sem hotel dan izkoristiti spanje in notri prinesti še tako potrebne ure spanca Ko sem se ponovno zbudil okoli desete ure je zunaj “na ves glas” sijalo sonce. Hitro sem pripravil ruzak in oddrvel proti Blegošu, saj naj bi tam, po opisu razmer na Turnem klubu Gora, našel še zadnji pršič.

Ura je bila 11.00 ko sem se odpravil od doma. Cesta je bila suha, kake 2km pod vrhom pa se je začel sneg in led. Poizkusil sem brez verig, ampak sem se ustavil v prvem večjem klancu. Zaradi slabih izkušenj v preteklosti sem namestil verige. Z verigami vožnja ni bila problem in 1-2-3 sem bil na vrhu. Nekje sega sneg precej visoko, tako da je potrebno malo izbrati pot, da z avtom ne drgneš po trdem snegu.

Pogled proti vrhu Blegoša je obetal meglo in, glede na hitrost premikanja oblakov, močan veter. Pot je bila na začetku precej trda in upam sem, da se bo tekom poti zmehčala. Čez 2-3 obinke je bila podlaga že mehkejša, saj je svoje pristavil tudi sonce, ki je veselo svetil, le sem in tja se je skril za oblake. Sem pa danes s seboj imel tudi družbo(Miši), ki je prav živahnost držala prednost kakih 30m in lovila svojo senco.

Na poti sem opazil tudi plaz, ki se je posul iz pobočja. Nisem si mislil, da so na tej poti plazovi.

Malo naprej od plazu se odpre čudovit pogled na dolino, kjer sem tudi naredil kratek postanek in panoramo. Miši se je medtem spustila po bregu navzdol in komaj pobremzala do prvega drevesa, saj je bila podlaga popolnoma lesena in njene “dereze” niso prijemale. Za nazaj navzgor ni bilo problemov:)

Kmalu sva ustopila v gozd in nadaljevala po gozdu. Pot je bila dobro shojena, sneg okoli poti pa lepo mehak, tako da sem komaj čaka na smuko navzdol.

Po razcepu se pot malo bolj dvigne. Tokrat so prišle moje nove kože do pomena, saj sem brez problem letel naravnost gor. Prejšnjič sem imel nemalo problemov, saj sem ves čas drsel nazaj in vsak korak je bil nesiguren.

Izhod iz gozda je prinesel lep razgled na pobočje Blegoša in veter. Slednji ni motil, saj mi je bilo dovolj toplo od napora, pa tudi pihalo ni tako zelo močno. Večino poti sem jo mahal kar naravnost navzgor, pod vrhom pa sem začel cik-cak, saj je začenjalo na ledu drseti.

Po prihodu na greben se je veter močno okrepil in sem moral Miši prikleniti na povodec, saj jo je veter kar premikal levo in desno. Zaradi vetra tudi nisva šla do vrha, ampak sva se skrila za prvi bunker, da sva dobila malo zavetrja. Ker je Miši zeblo, sem hitro snel kože, se oblekel in čim hitreje odsmučal iz vrha.

Miši mi je pri spustu brez problema sledila, sem pa zaradi nje naredil več postankov, da sva se počakala in potem nadaljevala naprej. Proti koncu smuke sem opazil, da ima na prvih tačkah krvav sneg. Verjetno si je na vrhu popraskala blazince, zato sva zadnjo tretjino odvozila skupaj. Po natančnem pregledu v avtu ni bilo videti kakšnih hudih odrgnin, tako da ni hudega.

Nič nisem omenjal v naslovu omenjenih palic. Ja, po prihodu na Blegoš sem opazil, da sem, zaradi hitrega pakiranja, pozabil vzeti palice. Hoja brez palic je muka, zato sem po prvih nekaj metrih naredil provizorične iz vej. Za gor so še nekako bile uporabne, so pa totalno neuporabne pri spustu. Upam, da sem se naučil lekcije in da jih drugič ne pozabim:)

Matej

---