hribi, smučanje, plezanje,…

Zadnji del potopisa. Tokrat se lotim zadnjih treh dni, ki smo jih preživeli v St. Moritzu in Davosu. Preberite tudi prvi in drugi del objave.

7 DAN:

Medtem, ko se ostali zbujajo, jo s Kozjekom pičiva v trgovino v Sankt Moritz. Ne vedoč, da je danes nedelja in da trgovine v Švici v nedeljah ne obratujejo. Glavni COOP center je zaprt. Narediva še 2 kroga po mestu in ne najdeva nobene odprte trgovine. Srečo preizkusiva še v vasi Celerina in čisto po slučaju najdeva majhno trgovino, ki je odprta. Nakupiva kruha, nutele in še par malenkosti¹ in odrineva nazaj v kamp. Pričaka naju lačna množica. Po zajtrku se kolesarji odpravijo proti St. Moritzu, mi pa jim čez kakih 15 minut sledimo, saj smo morali poravnati še stroške kampiranja. Koliko smo plačali, se ne spomnim več. Če se morda kdo drug, naj napiše v komentar.

V St. Moritzu parkiramo ob jezeru in plačamo 2 franka za parkirnino, ter se odpravimo na travnik. Jaz medtem skočim še do bankomata po malo frankov, saj nam je začelo primanjkovati denarja. V podhodu najdem zanimiv grafit in se ga odločim slikati. “Hum, kako nej tole slikam?!” Spomnim se, da lahko uporabnim tehniko “skenerja” in se preprosto sprehodim skozi tunel in slikam na vsakem koraku. Ko prihitim nazaj, naši že ležijo na travniku. Hitro se sončenju pridružim tudi sam. Vita in Barbi se odločita za sprehod okoli jezera, kolesarji se kmalu odpravijo proti Davosu, Vidmar se odpravi na WC, jaz pa se še malo sončim.

Ko se spremljevalna ekipa² zbere, se odpravimo proti avtomobilu in prav tako proti Davosu. Pot do Davosa je bila sprva planirana čez 2315m visoki Albula pass, kasneje pa smo jo spremenili in se v Davos odpravili čez Fluela pass(2380m). Na poti dohitimo kolesarje, ki so se nahajali nekje na pol poti do vrha. Dober kilometer ali dva naprej se na postajališču ustavimo tudi mi in počakamo kolesarje.

Razgled je prečudovit. Pod nami dolina, daleč pred nami ledenik. Ko nas dohitijo kolesarji so videni utrujeni. Kako ne bodo, če jim pa ves čas piha čelni veter. Pograbijo ves cuker in se bašejo s Snickersi in Marsi iz brezcarinskega Livigna. Vita in Barbi pa medtem zobata breskov kompot s 1000 rožo, ki ga je prejšnji večer naredil Vidmar:)

Ko se vsi okrepčamo, jo mahnemo naprej proti vrhu. Malo pod vrhom se izza ovinka dviga ogromen oblak dima. Kmalu nas prehitijo policaji z lučkami. “Le kaj se dogaja na vrhu?” se sprašujemo. Ko pridemo za ovinek, opazimo BMWja, ki kadi kot turk. Očitno mu je popustila “dihtnga” in ga je zalilo. Policaji so ga nemudoma odstavili s ceste.

Prečkamo vrh in se spustimo proti Davosu. Med spustom se večkrat stavimo ob čudovitih prizorih. Res je tako, kot v reklamah:)

Ker smo z avtomobilom, smo imeli nekaj prednosti pred kolesarji, zato smo se odločili v Davosu poiskati kamp. V GPSu sem imel POI³ za kamp. Pa pojdimo pogledat. Vozimo se nekam v hrib in na koncu končamo pred hišo. Nikjer ne duha ne sluha o kampu. Crap! Nič, gremo nazaj v mesto in se ustavimo v parku. Počakamo kolesarje. Medtem se Barbi zaljubi v enega izmed lesenih kipcov:)

Remic in Kozjek sta v Davosu že večkrat bila, saj se kolegi vsako leto odpravijo tja smučat. Spijo v vikendu od kolegičinega sorodnika. Padla je ideja, da se zapeljemo mimo in preverimo, če je lastnik doma ter ga povprašamo, če lahko tam prenočimo. Na žalost nimamo sreče in tako nam ne preostane drugega, kot da se odpravimo proti mestu Lantsch-u in upamo, da na poti najdemo kak kamp. Z avtom jo oddrvimo naprej in pod vznožjem Rinerhorna v vasi Glaris najdemo provizorični kamp. Čeprav se nahaja tik ob železniški progi, nas to danes ne moti. Važno da se da spati.

GPS sled:
7 dan – Sant Moritz – Fluelapass – Davos

8 DAN:

Danes nas David zapusti in se odpravlja naprej proti Maroku. O dogodivščinah, ki so se mu dogajale med potjo, si preberite na njegovem blogu Bosa Noga v kategoriji Maroko Express. Vsekakor svetujem branje, saj so objave napisane zelo zanimivo. Ker je želel na pot čim prej, je zgodaj vstal in začel s pripravo kolesa. Nanj je moral namestiti sončne celice za polnjenje akumulatorja, torbe in vse dobro in optimalno spakirati. Tudi njegova noga je bila že bolje in bo zmogel goniti. Zaželimo mu srečno pot in okoli 11 ure odide.

Ostali pa se odpravimo na Rinerhorn. Vsi obiskovalci Davoških kampov brezplačno dobijo kartice za vse okoliške vlake, avtobuse, gondole in gorske vlake. Ker smo imeli gondolo čez cesto, smo tudi mi izkoristili opcijo in jo na tak lep dan mahnili v hribe. Gondola nas je pripeljala na višino 2050m. Na vrhu gondole imajo pravi mali park in takoj smo se zapodili vanj. Luka na bager, ostali na gurtno:)

Ko smo se naveličali igral, pa smo se odpravili proti vrhu. Jaz in Kozjek sva sezula čevlje in šla na vrh bosa. Glede na modrost, napisano na Davidovem blogu “v mesecih brez črke R lahko hodiš bos naokrog, tako pravi stara modrost” je bila to razumna odločitev:) Kljub občasno ostremu kamenju se nisva dala… Nekje na pol poti srečamo 2 kobili⁴, ki se paseta. Luka želi eno pobožati, vendar ga precej grobo odrine. “Ma, zdele bi šu dol v dolino en horsburger iskat pa ga kle pred njo pojedu!” se kasneje poheca Luka. Še 30 minut in smo na vrhu. Čudovit pogled na dolino pod nami, sosednji Jakobshorn in na drugi strani Davosa Weissfluhjoch. Ker je na vrhu zaradi vetra precej hladno, se umaknemo v zavetrje, kjer počijemo in pojemo malico.

Vrnemo se po drugi strani smučišča. Spotoma se ustavimo še pri eni izmed zgornjih postaj žičnice, ampak kmalu nadaljujemo v dolino, saj je zaradi sence in vetra hladno.

GPS sled:
Rinerhorn

Dolžina poti:	8 km
Dolžina vzpona:	3.8 km
Višina vzpona:	636 m
Dolžina spusta:	3.3 km
Višina spusta:	549 m
Začetna višina:	1988.1 m
Končna višina:	2075 m
Minimalna višina:	1988 m
Maksimalna višina:	2557 m

V kampu sledi ornk obrok, katerega Remic pol strese na tla:) Na, pa tak kuhar:) Ker nam je ostalo še kar nekaj alkohola, smo ga morali danes spiti, da ga ne bomo nosili nazaj domov. Toj blo zvečer enga smeha. Posebno, ko je Remic zaspal v parih sekundah in začel smrčat, Kozjek pa ga je na vse pretege hotel zbuditi in pripraviti do tega, da se obrne na bok. Brez uspeha, ampak z veliko smeha:)

9 DAN:

Pa je prišel dan, ko se je naše potovanje končalo in smo se odpravili proti domu.Ker smo imeli v avtu prostora za enega kolesarja in eno kolo, so kolesarji žrebali in vožnjo z avtom je zadel Luka. Tako so tudi zmanjšali stroške prevoza domov, saj je avto cenejši kot vlak. Na poti nazaj smo se ponovno povzpeli na Fluela pass. Mi smo si vzeli malo odmora, kolesarji pa so dirkali naprej.

Ponovno smo se srečali na Švicarsko-Avstrijski meji, kjer smo natočili bencin in spili kavo. Na avto smo dali tudi Lukov koli⁵. Adijo/živjo in smo šli, najprej proti Landeck-u, potem pa Innsbrucku. Malo naprej smo naredili pavzo in pojedli nekaj hrane, ki se nam je še vedno valjala v prtljažniku.

Od tod smo se odpravili v Nemčijo in nato mimo Salzburga proti Karavankam in nazaj domov v Kranj.

GPS sled:
9 dan – Davos Glaris – Kranj

Ker je od izleta minilo že kar nekaj časa, je velika verjetno da se kakšen dogodek narobe spominjam ali da česa nisem omenil. Brez problema lahko v komentar dopišete še vaša doživetja. Mogoče nekdo od kolesarjev malo statistike, koliko kilometrov, višine in ostalih stvari ste naredili.

Za celotno potovanje smo porabili cca 110€/osebo.
Kilometri:
1 dan: 182km
2 dan: 145km
3 dan: 68km
4 dan: 123km
5 dan: 27km
6 dan: 97km
7 dan: 108km
9 dan: 623km
Skupaj: 1370km

Matej

---