“Mato, jutri gremo v hribe, je že vse zmenjeno, nimaš kej govort!” je pisalo v SMSu, ki je po zraku priletel na moj GSM. Ker se s puncami ni za prerekat, sem samo potrdil udeležbo in spakiral nahrbtnik. Naslednji dan smo se Anja, Katja, Andraž in jaz odpravili na Golico.

Iz Kranja smo se zapeljali do Križevcev, do kamor je bila cesta že popolnoma kopna. Na Križevcih smo parkirali avtomobil in se peš podali proti Pustemu Rovtu, od tam pa naprej proti sedlu Suha.



Če nam je bilo pred prihodom na sedlo vroče, nas je tukaj začel hladiti, sicer topel, južni veter. Iz sedla smo proti vrhu nadaljevali kar po grebenu. Najprej na Malo Golico, kjer smo si privoščili tudi krajšo pavzo na toplem sončku.



Iz Male Golice pa naprej proti Krvavki in od tam na vrh Golice, ki je bil še vedno dodobra prekrit s snegom.




Na žalost pogled proti Julijci ni bil prav lep, saj je bil med nami in njimi oblak meglice…

Ker je na vrhu pihalo, smo se rajši odpravili navzdol do koče in se tam nastavili sončnih žarkom, dokler nas ni premagala lakota.



Izlet smo, dokaj tipično, zaključili z kosilom v Matičku v Radovljici…