Glede na aprilsko vreme, ki prevladuje zadnje čase, smo z Anjo in Pio iskali okna kolikor toliko lepega vremena in jih izkoristili za krajše izlete v hribe, da smo se malo nadihali svežega zraka.

V soboto nam Aladin ni obetal prav lepega vremena, zato si kakšnega daljšega izleta nismo upali privoščiti. Na izbiro sva imela Lubnik in Križno goro, a sva se zaradi blata rajši odločila za Križno goro in Planico.

Ker nisva lena, se proti vrhu odpraviva kar od doma. Najprej po Loki, potem pa pot hitro zapusti asfaltne ceste in se vije po travnikih in gozdnih poteh, kjer pa že(šele?) vse bujno cveti.



Nekje na pol poti za kratek čas zapustimo gozd, pred nami pa se nariše tudi cerkev, ki stoji na vrhu Križne Gore.



Za hip še skočiva v gozd in že stojiva pred cerkvijo malo pod vrhom Križne Gore.


Iz vrha se odpira lep pogled na sosednji Sv. Tomaž

in pa Praprotno v dolini.

Po makadamski poti sva se napotila proti vasi Križna Gora in od tam naprej proti Planici.



Na Planici posedimo pred cerkvijo, pojemo malico in jo mahnemo nazaj v dolino, preden nas dohiti dež. Ko prispemo domov, se nekaj minut za tem ulije dež. Za las je šlo:)



Naslednji dan se odpravimo proti Poljanski dolini in se odločimo za skok na Blegoš. Iz neznanega razloga doma pustim fotoaparat in mi je hitro žal, saj smo zopet imeli srečo z vremenom in smo ujeli poletne sončne žarke. Po grebenski poti na vrh, kjer so imeli radioamaterji razstavljeno opremo, potem pa skok v kočo na čaj in pasulj. In tako je opoldne zopet hitro minilo.

Tudi v ponedeljek nisva mogla biti doma, sploh ko se je na drugi strani okna bohotilo modro nebo. Ker jaz nisem imel veliko časa, sva iskala eno krajšo destinacijo in odločila sva se za Osolnik. Ker sva bila omejena s časom, sva se na Osolnik odpravila iz Doma na Govejku. Sprva je pot vodila nekaj 100m po cvetočem travniku, potem pa sva vstopila v gozd, kjer pa sva se več spuščala kot vzpenjala.



Proti koncu poti izstopimo iz gozda in nadaljujemo naprej po makadamski in asfaltni cesti. Levo in desno se nam odpirajo lepi razgledi na okoliške griče.

Nekaj utrinkov iz poti:





Pa smo prispeli na vrh.


Iz vrha pa lepi razgledi na vse strani. Proti Godešičem, Ratečam in Grintavcu v ozadju.

Kamniško-Savinske Alpe

Škofja Loka

Opazi pa se tudi drugačne travnike kot v dolini. Veliko več raznolikih rož in rastlin. Nekaterih v dolini sploh ne vidiš več(Kiselca,…) zaradi vedno več umetnega gnojenja in porušitve naravnega ravnovesja. Škoda. Se mi zdi da so bili travniki veliko lepši in bolj pestri, ko sem bil mlad.




Kljub slabemu vremeni pretekli vikend smo uspeli lepo izkoristiti kratka okna lepega vremena.

Matej