Hribi – Vrh Korena – z Miši na sneg
Hribi 27 oktobra, 2010
Ko sem stopil iz faksa in pred seboj zagledal modro nebo, je bila edina logična poteza izlet v hribe. Pri sestrici se ustavim in poberem Miši, doma se preoblečem in gasa proti Vrhu Korena.
Že med potjo do planine Jezerca, kjer stoji rampa in je potrebno parkirati avtomobil, sem se moral večkrat ustaviti in slikati noro lepe jesenske barve.
Najprej se na Jezercih odpraviva do jezerčka narediti par fotografij, nato pa naprej proti Kriški planini.
Tukaj se Miši po enem leti zopet sreča s snegom in čisto ponori. Teče sem, tja, lovi snežne kepe, ki ji jih mečem,…
Skrijeva se za Krvavec in nadaljujeva proti planini Koren. Sem in tja najdeva še ostanke snega.
Na planini zopet naletiva na sneg in Miši se zopet strga:) Zanimiva je tale naša Miši. Kljub mladim letom je precej umirjena, ko pa stopi na sneg ali pa se zmoči, pa se ji čisto strga in teče naokoli kot kura brez glave.
Od planine pa naprej v hrib proti Kompoteli in Vrhu Korena. Kompotelo tokrat spustim, saj Miši v senci zebe in zato pohitiva proti Vrhu Korena na sonček.
Z Vrha Korena pa verjetno eden najlepših pogledov na Kamniško-Savinske Alpe.
Zmagovalca popoldanske ture:
Preostalo nama je še prečenje grebena nazaj do Zvoha.
Na Zvohu malo počakava, se spočije in okrepčava, potem pa sledi še sestop nazaj do avtomobila. Sem in tja sem zabredel tudi globoko v sneg.
3 urce prijetne hoje. Še se vrnem…
Matej
27 oktobra, 2010 at 14:55
Prov luštno sta se mela! 🙂 Fajn turca.
27 oktobra, 2010 at 15:15
Špica je bla… Miši je bla še na koncu dneva polna energije, čeprav sem mislil, da bo že na pol poti čist zmatrana…
27 oktobra, 2010 at 15:51
Točno po isti poti sem šla v petek. Hvala za gaz, če so bile vajine stopinje. Odtise tačk sem opazila 🙂
28 oktobra, 2010 at 20:47
No, lepo je srečati še nekoga, ki se potika po teh krajih. Tudi sam sem srečal 1 par na poti navzgor, tako da sem imel tudi jaz sledi že narejene.