hribi, smučanje, plezanje,…

Na sončni petek je pred službo oziroma namesto faksa veliko bolje skočiti v hribe in se malo nastaviti zimsko-spomladanskemu soncu, da malo potemni to, od zime, belo kožo. Pa smo z Anjo in Katjo odšli na vrh nad Zelenico: Triangel.

Prvotno planirani odhod ob sedmi uri smo, zaradi kakšnega kozarčka pijače in krožnika jedače preveč, prestavili na osmo uro. Punci sta me pobrali v Šenčurju in že smo jo mahali proti Ljubelju. Tam se na sončnem parkirišču preobuli in zagrizli v hrib.

Pa smo jo kar veselo sopihali po bregu navzgor in ragljali, da mi je ves čas pobiralo sapo. Se kar pozna, da že dolgo nisem bil po hribih. Na srečo je sonce že malenkostno odmrznil sneg in ni do vrha prav veliko drselo.

Smučišče je danes začuda celo delovalo, vendar samo 2 progi na vrhu Zelenice, kjer se je smučala manjša skupina otrok iz hotela Oaza miru. Očitno so imeli šolo v naravi.

S Katjo sva iz nahrbtnikov potegnila vsak svoj fotoaparat, namontirala “ta ornk” leče¹ in zagrizli še v zadnji klanec.

Na vrhu pa takoj na klopco, pod glavo nahrbtnik in lovljenje vitamina D.

No, pa ker mam novo puhovko, se spodobi, da se z njo v družbi dveh lepih punc tudi malo slikam, an:) Da je nisem zastonj kupoval:)

Sem pa izlet izkoristil še za pregled razmer v Zeleniški grapi, kamor sva se z Maretom odpravila naslednji dan. Več sledi…

Če smo imeli na poti navzgor malo odmrznjeno vrhnjo plast snega, je bila situacija ob sestopu popolnoma drugačna. Pri zadnji postaji žičnice je po snegu tekla že prava reka… Če se bo takšna otoplitev nadaljevala, bo letos na južnih delih zelo hitro pobralo sneg.

Matej

---