Ker so temperature v Tamarju še vedno zimske, smo se z Juretom in Lukom odločili, da gremo preveriti stanje in splezati kak slap. Pod steno je bil najbolj mikaven ravno Centralc.

Kljub sveže zapadlemu snegu je bila cesta do Tamarja ratrakirana, od koče naprej pa so tudi turni smučarji že dobro poteptali stezo in tako smo brez hujšega napora prišli pod slapove.

Sprva smo planirali plezati Slap v votlini, a smo se na koncu odločili, da se preizkusimo v Centralcu. Ker Luku in Juretu manjka izkušenj, sem jaz plezal naprej. Pa smo začeli:) V spodnjem delu je bil led kompakten, ko pa se je slap prvič postavil navpično, pa je bilo stanje drugačno. Veliko je bilo luknjic za haklat cepin, dobri stopi, za sveder si moral pa kar malo poiskati primeren kos ledu, da ni bil votel.







Ko sta Luka in Jure priplezala do mene, sta bila kar dobro utrujena. Tisti zadnji kos vertikale ju je dobro zdelal, pa čeprav je bil kratek:) Za nadaljevanje se odločim, da bom šel malo bolj po levi strani, kjer je slap zgledal lažji.


Ko sem priplezal na del, kjer se slap položi, pa sem naletel na dokaj debelo snežno odejo. Povsod je bilo po cca 30cm snega, ki sem ga moral pred seboj pucati, da sem sploh videl kam udarjam. Poleg teka so se zaradi mraza delali talarji in je bilo potrebno nekaj previdnosti, da nisem metal debelih kosov ledu v dolino.






Od tu naprej pa še krajša prečka v desno in izhod po grapi1. Čudovito!





Na vrhu zvijemo vrvi in se odpravimo nazaj pod slap, kjer iz žepa potegnem še BDjev First Shot2. Vsi se poizkusimo v izdelavi Abalakovga in seveda vsi tudi uspemo. Nekateri v prvem poizkusu, nekateri v drugim:P


Zadovoljni in z novimi izkušnjami se vrnemo domov:)

Matej


  1. zaradi vsega snega je bil občutek bolj podoben plezanju grape kot ledu
  2. pripomoček za delanje Abalakovega