Ker sem pred kratkim opisal slap, tokrat samo besedo ali dve o plezanju in stanju, ki se je v treh dneh zelo spremenilo.

Z Nino sva imela plan plezati Wintasun, vendar je že zjutraj, zaradi sončne lege, levo in desno od njega letelo. Tako nama ni preostalo drugega, kot da se zapodiva v Gamseck-a. Nina je potegnila “ta kratko” slamco in tako ji je pripadel prvi cug. Stanje v ledu je bilo tokrat popolnoma drugačno, saj se je debelina ledu konkretno zmanjšala. Vsaj na začetnem položnem delu je debelina ledu okoli 10cm, sem in tja pa se pokaže tudi skala.




Ker Nina ni bila ravno najbolje uplezana, je ocenila, da je drugi del prvega cuga zanjo pretežak, zato sva predčasno naredila štant in sem preostanek preplezal jaz. Tudi tukaj se bile občutne razlike, saj je vsak udarec z cepinom in derezami votlo zadonel. Očitno slap pobira tudi iz zadnje strani in počasi odstopa od stene. Previdnost tukaj ni bila odveč, zato sem probal čim manj udarjati s cepini in iskal luknjice za haklat, ki jih ni manjkalo. Za menoj je priplezala še Nina. Na žalost se je skupaj z njo dvignila tudi megla, ki naju je to spremljala še celi preostanek dneva.





Stanje v tretjem cugu je bilo že bolje. Ledu še vedno dovolj, glede na zvok še vedno lepo naliman na steno. Tudi plezanje je bilo lažje, saj je bil led bolj moker kot v soboto in so cepini lepše “sedli” v led. Pa tudi manj projektilov je zletelo v dolino. Nino je cug precej utrudil in med plezanjem je večkrat pomislila na to, da bi se malo usedla, ampak punca se ni dala. Na vrhu jo je sicer malo zanohtalo, ampak je bila hitro dobra:)


Sledila sta še 2 lažja cuga po ledu in pol cuga po ledu in travi. Ker je vršni del slapu bolj moker, nama je vrv gladko zmrznila in živo veselje jo je bilo vleči skozi reverzo.


Nad slapom sva prečila v levo proti Katedrali in ponovno abzajlala po Katedrali. Prejšnjo soboto, ko sva z Domnom plezala tam, sem bil primoran notri pustiti vijak, saj sem, bedak, vso potrebno opremo za abalakovga pustil doma. Na žalost sem bil prepozen, saj je nekdo že zbil led in odkopal vijak. Kako že pravijo, vsaka napaka nekaj stane? Hvala bogu so bile razprodaje in me je stala 25% manj:)

Kot da se Nina še ni dovolj utrudila s plezanjem, je pri avtu opazila, da je nekje med sestopom izgubila cepin in se je morala še enkrat podati v tisti naporni klanec. Vsaj nahrbtnika ji ni bilo potrebno nositi in, po njenih besedah, je bil vzpon veliko lažji.

Konec dober, vse dobro.

Matej