Vikend je bil tu, soplezalci tudi, vreme odlično in, glede na prejšnji teden videni Gamseck, ni bilo druge, kot da se ponovno vrnem v Maltatal.

Tokrat sem se v Maltatal odpravil v družbi dveh tečajnikov, Evgna in Jerneja. Z iskanjem slapu tokrat nismo imeli problemov. Vzpon do slapu je bil občasno zaradi kamnov in snega rahlo drseč, a smo si s palicami veliko pomagali. Pred nami se je v slap odpravila Poljska naveza, mi pa smo ji kmalu sledili. Glede na prejšnji teden se je slap odebeljiv in je bilo zato plezanje toliko bolj zabavno. Je pa bilo stanje ledu podobno kot v Tamarju: suh in zato so občasno v dolino zleteli večji kosi ledu.







Drugi cug je bil precej lažji, saj je bilo potrebno splezati le kakih 5 metrov in se potem sprehoditi do ogromne ploščadi, kjer smo našli tudi odlično mesto za počitek:)




Tretji cug pa je bil tisti zanimivi, ki mi po žilah pognal največ adrenalina in pri katerem sem tudi najbolj užival. Naklon 80°-85° ter svečkast led. Ampak se da pa fino zatikat v tem svečkastem ledu:) Tako kot že spodaj, so tudi tukaj v dolino leteli kosi ledu, vendar so bili plezalci spodaj skriti pod ogromnim blokom granita.





Ko sem pogledal čez rob, pa se je prikazal širooook slap. Iz tistih 5-6m se razširi na dobrih 20. Zna biti, da je tudi spodnji del širši, če je na razpolago dovolj vode. Za menoj najprej pripleza Evgen, ko pa je on na vrhu, pa se v slap poda še Jernej, saj bi bilo zaradi padajočega ledu prenevarno, če bi plezala oba h krati.



Od tu naprej so nas čakali še trije lažji cugi mokrega ledu. Res je zanimivo, ko vsakič, ko iz ledu potegneš cepin, iz luknje začne špricati voda:) Zadnji cug potegnemo tudi malo nad slap v gozd.





Iz vrha slapu prečimo levo proti Katedrali in abzajlamo po Katedrali. Tako sta imela Evgen in Jernej priložnost videti še svečo.

Ko smo prispeli nazaj do avtomobila, je bila že ornk tema, ura pa je tudi že odbila 7. Neverjetno, koliko časa zgubiš, če plezajo trije v navezi. Na koncu je tako ali tako važno samo to, da smo se imeli fino.

Matej