hribi, smučanje, plezanje,…

Ostala sta nama še 2 dneva in za zadnja dva dneva sva se odločila, da obiščeva plezališče Morgiou, kjer sva plezala večraztežajne športne smeri.

Kot že dvakrat prej, sva se zjutraj odpravila proti Marseillu, kjer sva za tunelom zapustila avtocesto, nadaljevala mimo Place de la Concorde, mimo zapora in končno ven iz mesta. Ozka ovinkasta cesta vodi proti vrhu sedla in se od tam spusti v čudovit zaliv Morgiou. Tokrat ni bilo potrebno plačati parkirišča. Ko stopiva iz avtomobila, prvič zagledava najino steno. Čudovita je! Zraven naju je parkiran nemški kombi, kjer ravno izstopi mlad par. Povprašava jih po vodničku in poslikava sektorje, ki naju zanimajo.

Ker ne najdeva poti do stene, jo Nina kar na “blef” udari v breg, kjer pa se nama kmalu nasmehne sreča in najdeva pot, po kateri naju verige in markacije pripeljejo pod steno. Ko jaz prisopiham pod steno, je Nina že pripravljena.

Za začetek se odločiva za smer La Directe – 100m – 5c+. Ker je bila to moja prva daljša smer, je Nina plezala težje cuge, jaz pa lažje, vmes pa sem bil deležen še izredno kvalitetnih in poučnih inštrukcij. Smer je izredno lepa, pika na i pa je zadnji cug. Smer pelje po čudoviti oranžni skali, kjer sem in tja najdeš tudi kose kristalov. Luknjice¹ po poskrbijo, da se z rokami vedno dobro držiš. Mislim, da nama je bil obema ta cug eden najlepših na tem izletu.

Za razliko od prejšnjih dni, tokrat nisva bila sama, ampak nama je družbo delala tudi naveza v sosednji smeri.

Še nekaj utrinkov iz iste smeri:

Odločiva se, da ne bova “abzajlala” in sestopiva po poti. Prav lep sprehod z razgledom.

Ker imava časa dovolj, odplezava še 2 smeri. Zadnja, La tout droid – 100m – 5c+ je bila ena taka zanimiva smer, kjer je drugi cug dokaj zahtevno plezanje po plati. Očitno res velja, kar pravijo: + so đihad!:) No, ali pa se to dogaja samo meni, ker sodeč po Nininem plezanju, ji smer ni delala problemov:) Na vrhu pospraviva vrv in se odpraviva do razgledne ploščadi², ki sva jo opazila v daljavi. Prav dolgo na vrhu nisva ustrajala, ker je začel pihati hladen veter.

Nazaj grede sva potrebovala uro in pol, da sva se premaknila 800m mimo nogometnega stadiona, saj sva bila tam ravno v času začetka nogometne tekme. Ker naju je bolela rit od dolgega sedenja, sva se v Fosu zapeljala do morja in si privoščila pivo v eni izmed restavracij na plaži.

Doma pa naju je pričakala obilna večerja.

Naslednji dan se je vreme izboljšalo. Oblaki so izginili in veter je ponehal. Zopet sva se odpravila v Morgiou, tokrat preverit še sektor Polka, ki nama ga je svetoval starejši par dan prej. Zopet se odpraviva po isti poti do plezališča. Za ogrevanje sva se lotila smeri Eperon de Droite – 5c – 100m³, kjer sva hotela zadnji cug zaviti desno v sosednjo 5b+ smer. Na štantu sva začela v narobni smeri in tako nadaljevala naprej po 5c+. Mater sem bil trd. Ker sem imel v mislih, da bo smer lahka, nahrbtnika nisem pustil Nini. Ker mi plate ne ležijo, je bilo vse skupaj še toliko težje. Piko na i je dodal še odlomljen grif, ki se mi je odlomil kake 3m nad kompletom. Kar naenkrat sem imel čelo polno kaplic pota:) Nadaljevanje je bilo zato še toliko bolj “zanimivo”, ker mi je iz prsta tekla kri in sem moral vsak gib prste konkretno namakat v magnezij, da sem sploh lahko držal tiste majhne grife. Ampak do vrha smo pa le prilezli:)

Nekaj utrinkov:

Po ogrevanju sva se spravila v sektor Polka, kjer sva se lotila smeri Reve de Noel – 6a – 65m in En place pour la Polka – 6a – 65m. Prva je bila izredno lepa smerca, polna konkretnih grifov, tako v prvem kot v drugem cugu. 6a si je verjetno zaslužila samo zaradi začetnega previsa v drugem cugu. Druga smer je bila bolj konkretna 6a, plezanje po navpični steni brez kakih velikih grifov. Pa tudi stopov je na čase zmanjkalo in si moral stopiti na trenje. Na žalost sem moral malo pod vrhom pogoljufati in se prijeti za kompet, saj mi poškodovan prst ni dovolil stisniti majhnega grifa.

Ninine vragolije:

Moram pohvaliti opremljenost smeri. Vse smeri so odpremljene z inox lepljenci in to precej na pogosto. 15 kompletov porabiš v 30 metrih. Če je smer lahka, so svedri bolj narazen, v detajlih pa je vrtano zelo pogosto.

Sektorji in dostopi na Google Earth(z rdečo je označen dostop, z zeleno pa sestop iz vrha smeri):
Plezališče Morgiou

Doma naju je zopet pričakala obilna večerja. Po večerji sva spakirala nahrbtnike, saj smo se naslednji dan odpravljali proti domu. Na poti nazaj domov nas je ves čas spremljalo oblačno vreme in sem ter tja dež. Še dobro, saj bi se bilo v jasnem vremenu kar težko odpraviti iz tako čudovitega plezališča. Na poti domov smo si iz razgledne ploščadi ogledali še Monaco in na italjanskih počivališčih spili en kup kapučinov.

Sem pa ravno včeraj izvedel, da so imeli v Marseillu od sobote, ko smo se odpravili domov, pa do včeraj non stop dež in hladno vreme, tako da sva z Nino zadela idealno vreme.

Matej

---