Alpinisti tečajniki in začetniki v športnem plezanju smo se danes odpravili na našo prvo skupno turo. Planirana destinacija Ponte porton je zaradi obilice vode odpadla in tako smo smo se zadovoljili z mrzlim Ćepić-em.

Ob 8.15 me pred hotelom Mons pobere Andraž in odprava se proti Ravbarkomandi, kjer je bil ob devetih zbor. Seveda prispeva predčasno in si privoščiva kavo, medtem pa se naberejo tudi ostali. Odpravimo se proti Hrvaški oziroma točneje proti Ponte porton-u. Ko prispemo pod stene, nas pričaka prizor, ki ga nismo želeli videti. Pod steno je ena sama ogromna luža. Plezanje tukaj odpade zato odpade in izberemo zasilni izhod: Ćepić. Plezaliče Ćepić je, za razliko od Ponte pordon, v senci in zato mrzel kot hudič1. Kot da že sama ohlajena skala ni dovolj, je skozi sotesko sem in tja pihal še veter.


Vseeno se nismo dali. Premetali smo vrvi, za pas pripeli komplete in se pognali v stene. Začetki so bili zmerom precej lažji, kot vrh stene, saj si imel na začetku še dokaj tople prste, proti vrhu pa se ti je že zanohtalo. Največji problem pa je bil slab oprijem plezalk. No, pa tudi občutek v prstih ni bil tisti pravi. Sploh nimaš pravega občutka, ali kos skale dobro držiš ali ne. Vseeno nas to ni odvrnilo od plezanja.






Plezali smo po vseh sektorjih in se lotevali vseh težavnosti.



Proti koncu smo med drevesoma napeli še gurtno2 in se malo razgibali. Tudi Bric se je preizkusil v tej veščini, ampak za razliko od plezanja, bo tukaj rabil še nekaj vaje:)




Za konec smo se preselili še malo v sektor C in uživali v lepih 6a-jkah.


Okoli četrte ure je postalo prehladno za plezanje in odpravili smo se nazaj proti parkirišču.

Nekateri so odšli domov že prej, najbolj vztrajni pa smo se na poti domov oglasili še v Kopru na kosilu/večerji.

In tako je bila naša prva skupna tura zaključena. Upam, da bo naslednja v ledu oziroma kakšni grapi in ne zopet na skali, saj smo konec koncev ja sredi zime. Le še svoje zobe mora pokazati, da voda zmrzne.

Matej


  1. primerjava je sicer čudna
  2. slackline