Prejšnji teden sva se, kmalu po izletu v Paklenico, z Maretom odpravila na Jezersko pogledat športno plezališče Veliki vrh.

Z Maretom se odpraviva proti Jezerskemu, kjer malo za pošto zavijeva desno na cesto, ki vodi proti parkirišču za Čedco. Sprva še asfaltna cesta kmalu preide v makadam, kjer je pozimi tudi sankališče. Vožnja kar traja in traja, peljeva se že okoli hriba in začneva gledati dolino Kokre. Ker se bojim, da ne bova šla predaleč, Mare pokliče kolega in povpraša za pot. “Tak velk parkirišče je, pa stena se dobr vidi iz parkirišča!” Pa greva še kakih 500m dalje in res prispeva na parkirišče, od kjer se vidi stena. To bo to! Levo od avtomobila1 vodi kolovoz v breg. Sem in tja lahko opaziš tudi markacije, čeprav so nekatere že zelo blede. Po kakih 200m zapustiš kolovoz in se usmeriš desno proti steni(kolovoz nadaljuje naprej po hribu navzdol). Mal smisla za orientacijo je fino imeti:) Potem samo še slediš gozdni potki in si kaj kmalu pod steno.





Ko prispeva pod steno, ravno 2 starejša gospa pri abzajlata z vrha in nama pomagata z orientacijo. Za začetek in da se navadiva na skice, izbereva smer Valček (150m, 6-). Začetek nama dela nekaj problemov, saj je skala precej drugačna, kot smo je vajeni iz plezališč. Hvala bogu je smer izredno gosto vrtana in posledično ji veliko lažje slediš, saj nama je orientacija s pomočjo skice delala težave. No, pa tudi ta stvar nama je šla na koncu dneva že veliko bolje. Abzajl je zaznamovalo en kup kamenja, ki je letelo v dolino. Smer je bila na vrhu precej šodrasta, pa tudi nama še manjka kilometrina. Vse bo z leti…


Stena:


Nadaljujeva z Mama Korzika(150m, 7-), ki nama povzroča ogromne probleme v začetnem delu. Nobenemu je ne uspe splezati v prvo. Bo pa drugič:) Smer v celoti se mi zdi izredno lepa, vsaj v primerjavi z Valčkom. Veliko več se pleza, svedri so dovolj na gosto navrtani. Z dvojno vrvjo lahko narediš abzajl v dveh cugih.

Ker še nisva imela dovolj, sva za konec splezala še varianto Sanje neke gospodinje(150m, 7-). Originalna smer ima oceno 5-, midva pa sva v četrtem cugu zavila levo v smer Zajahaj oblak in mal zašvicala v rahlem previsu.




Na vrhu začne pihati veter in kljub jasnemu vremenu in soncu pošteno zebe. Seveda je softshell ostal na dnu. Na srečo Mare na hitro opravi z zadnjim cugom. Mal poslikava okolico in naju dva, potem pa abzajl v podn.






Odlična plezarija, dobro navrtano(na čase za moj okus kar malo preveč), odlična skala in nor razgled iz vrha stene.
Vodniček je dostopen s klikom na povezavo. Skice in opisi so pobrani iz strani zakonca Relja, ki sta tudi opremila plezališče. Vse pohvale.

GPS sled iz parkirišča do stene:
GPS sled Veliki vrh

Matej


  1. v smeri prihoda