S prva planirani dvodnevni izlet v hribe smo v zadnjem momentu spremenili in se na prvo sončno soboto odpravili proti Vršiču preveriti plezališče. Prijetno nas je presenetil.

Nismo bili med najbolj zgodnimi, ko smo se odpravili od doma. Kljub pozni uri nismo mogli brez kave, tako da smo na Vršič prilomastili šele malo po 11 uri. Upali smo, da bo na višini kaj manj vroče, a je imelo sonce na višini prav tako svojo moč. Na srečo je pihal rahel veter in prijetno hladil.



Najprej smo se odpravili v zgornji novejši sektor, a smo po prihodu opazili, da so skoraj vse smeri mokre. Nekaj suhih je bilo samo na skrajnem levem koncu.

Hiter pogled v vodniček je razkril, da se pod nami nahaja še en sektor z nam bolj na kožo pisanimi smermi. Hitro je sledil premik eno nadstropje nižje. Za začetek smo se zapodili v skrajno desni del, kjer se je ponujalo pet 6a-jev. Večinoma se pleza po rahlo “na notr” platah. Varovanja so občasno malo bolj narazen, tako da tistim s slabo psiho plezališče najbrž ne bo najbolj prijetno.










Po dveh splezanih smereh nas je sonce prepodilo v nižji del stene, saj je bilo tukaj prevroče. Med tem časom sta se nam pridružila tudi Bojan in Romana. Plezanje nam je šlo ta dan odlično. Meni je ponovno uspelo splezati 6c v prvem poizkusu. Občutek je fantastičen:)







Proti večeru sem se odpravil domov, saj smo se naslednji dan z drugi ekipo vračali v NŠG, ostali pa so prenočili v Trenti in se naslednji dan porazgubili po različnih stenah in vrhovih.

Med vračanjem nazaj pa je bil Prisank prav lepo obarvan od večernega sonca. Škoda da mi je kravica ravno pobegnila, sicer bi imel odlično kompozicijo.


Matej