Tako kot lansko leto, sem tudi letos želel doživeti novo leto v hribih in z Mirotom sva nekako prišla na idejo turnega smuka. Kljub velikemu zanimanju se nas je na koncu zbralo 6, ki smo neizmerno uživali v razgledu in spustu.

Lansko leto smo novo leto dočakali na planini v Lazu, tokrat pa smo se odločili za turni smuk. Kot destinacije so se pojavljale vse sorte ideje: Kriška stena, Lepenatka, Struška, a na koncu smo se odločili za Mrežce.

Ob osmih se zberemo v Gorjah, od tam pa se odpravino naprej proti Pokljuki. Parkiramo pri spomeniku, nalepimo kože in se odpravimo proti Blejski koči, ki jo dosežemo v slabih 50 minutah. Strah, da bo mraz, je bil odveč, saj je termometer kazal samo -5°C. Malo pred kočo mi crkne čelka. Da mi je bilo omogočeno nadaljevanje ture gre zahvala prijaznemu oskrbniku koče, ki mi je z veseljem odstopil svojo. V koči spijemo čaj in se odpravimo naprej proti Mrežcam. Na nasprotni strani brega opazimo še eno skupino, ki se podaja proti Brdom.


Trda podlaga nam dela nekaj težav pri vzponu, ampak bili smo vztrajni. Malo pod vrhom še poslikam naš napredek.

Na vrh prispemo malo čez pol polnoči. Ker na vrhu piha, se premaknemo nekaj 10m pod vrh, kjer vetra ni. Prižgemo bakle, Miro se odpravi slikat Triglav, jaz in Marko pa malo poslikava dolino. Še vedno ugotavljam, ali so tisto na sliki zvezde ali mrtvi piksli:)




Medtem, ko smo mi praznovali, je Mirotov fotoaparat pridno 30 minut zajemal svetlobo, ki se je odbijala od Triglava in okoliških hribov in rezultat je naslednja fotografija:

Ker se za novo leto spodobi imeti tudi silvestrsko večerjo, je Miro priskrbel pohančke, jaz pa pršut in sir, da želodci niso prazni vstopili v novo leto. Ob polnoči pa se je v dolini začela prava vojna. Bliskalo se je tako, kot da bi bil sodni dan. Na žalost sem uspel zelo slabo ujeti samo ognjemet na planini Javornik.


Okoli pol enih smo vriskajoče odsmučali iz vrha proti koči, kjer smo spili še šampanjec, potem pa navzdol proti avtomobilom in domov, saj je bila napoved za naslednji dan/jutro čudovita in škoda bi bilo ležati doma.


Matej