Letošnje leto res ne morem reči, da sem veliko na smučeh, zato sem bil hitro za turno smuko, ko me je Miro v sredo poklical in povabil na Rodico…

Ker je v dolini že zelo pomladno vreme, je temu primerno prevozna tudi cesta do izhodišča za planino Suha in Rodico. Tako sva se z Mirotom pripeljala vse do izhodišča, kjer sva si na nahrbtnike navezala smučke in se odpravila proti planini. Sneg se začne šele malo pod planino Suha, tako da sva do planine nesla smuči kar na nahrbtniku.

Na planini Suha srečamo še Lizo, Katjo in Ireno. Punce se ravno odpravljajo naprej, midva pa v miru snameva smuči in se pripraviva na vzpon, potem pa jima slediva.


Iz planine Suhe pa kar naravnost proti Rodici… Malo pod vrhom žleba sva snela smučke in jih dobrih 10 metrov nosila, saj je bilo tako najlažje in najhitrejše. Na vrhu žleba pa se je odprl čudovit pogled na Špik in Malo Rodico.






Po udobnem ravninskem delu naju je za plazom zopet pričakal vzpon. Okoli Male Rodice sva se dvignila na višji plato, kjer se nama je kmalu odprl pogled na najin cilj: Rodico.




Tu sem dobil malo daljši telefonski klic, tako da so mi vsi pobegnili naprej, jaz pa sem kakih 10 minut za njimi počasi grizel v hrib. Pa mi je bilo čisto fino. Skrit v beli dolini, daleč od ponorelega sveta… Občutek imaš, kot da si nekje sredi ogromnega gorovja in da je najbližja civilizacija vsaj 1 dan hoje stran.




Naposled sem tudi jaz prigrizel do vrha, kjer se je ostala kompanija že nastavljala sončnim žarkom. Ker sem bil na Rodici prvič, mi ni ušel krst. S ta tankim prusikom me je Liza po riti kot včasih mami, ko nisem bil priden. No, le da je bila takrat kuhovnica in ne prusik:)


Kmalu je izza roba prihitel tudi Rodiška legenda1 Viktor. 79 letni možakar, ki je na Rodici kar stalen obiskovalec. Hitro je stekla debata in kmalu smo si ogledovali okoliške hribe, Viktor pa je z nami delil svoje dragocene izkušnje in nam dal kar nekaj novih idej za naslednje leto.





Ker Viktor pozna Rodico bolje kot jaz svoj žep, smo se vsi skupaj enoglasno strinjali, da mu na poti v dolino sledimo in tako iztisnemo največ iz naše smuke. Nismo se ušteli:)

Iz Rodice smo odsmučali na Lepo Suho2 in od tam do planine Suha. Vmes smo sicer sneli smuči za kakih 50m, ampak je bilo vredno, saj je bil smuk iz Lepe Suhe naravnost nor. Sneg pa je bil opoldan ravno prav gniv, da je bila smuka uživaška.









Na planini smo se ustavili še pri Viktorju, kjer je vsakdo spil enega tadomačega za pogum, na hitro smo rekli še par besed, potem pa smo se odpravili v dolino.

Tudi Miro je bil že priden in ja na svojem blogu objavil nekaj čudovitih fotografij.

Uživali smo!

Matej


  1. vsaj tako so mi rekli
  2. upam, da sem si pravilno zapomnil ime gore