Veter se je umiril, razmere pa so bile bolj primerne za smučanje kot plezanje in tako je padla odločitev, da se napotimo proti Zadnjemu Voglu.

V nadaljevanju sobotnega izleta je sledil turni smuk. Prvotno planirano plezanje smo zamenjali za smuk zaradi neugodnih razmer v grapah, saj je bilo v njih preveč napihanega snega.

Zjutraj nismo pretiravali z zgodnjo uro, zato smo se proti Voglu napotil šele okoli desete ure. Pred tem je bilo potrebno pozajtrkovati, naložiti nahrbtnike in pospraviti kočo.

Pa smo jo urezali po razorju “prke” cilju…


Primož se je na vrhu razorja odcepil levo proti Hladilniku, saj je bil brez smuč in bi bila pot zanj predolga, ostali pa smo zavili desno proti soncu in Zadnjemu Voglu.

Po prečki se ustavimo, popijemo malo čaja in z Norveško metodo preverimo nevarnost plazov. Sneg zbit in zmrznjen. Varno za nadaljevanje!





Zaradi ledenega terena pred nami nataknemo srenače. Nekateri so srenače pustili doma in morajo biti za kazen bolj previdni, ostali pa nadaljujemo z ustaljenim tempom. Na kožo nam je pisano tudi vreme, saj se je včerajšnji veter umiril, na nebu pa ni bilo oblačka. Glede razgleda pa ne bom izgubljal besed, naj slike povedo svoje. Ima pa Laz še eno posebnost: tudi v najlepših dneh, ko so standardne destinacije1 polne ljudi, na vrhovih okoli Lazovške planine samevaš. In tokrat ni bilo popolnoma nič drugače.






Po dveh urah in pol osvojimo vrh. Nekateri so tu prvič, drugi ne. Jaz sem ga napadal zadnji dve leti, a nikoli uspešno. Ali mi je zagodlo vreme ali pa nisem imel dovolj kondicije.


Razgled iz vrha. Od leve proti desni: Zelnarce, Poprovec, Triglav v ozadju, Debeli vrh.

Razmere za smuko so bile daleč od idealnih2, a smo uspeli najti kakih 100 višincev pršiča na trdi podlagi. Kadilo se je, da je bil jooj:)






Po odličnih zavojih je sledilo prečenje doline Za kopico in potem še smučanje iz planine Dedno polje na Planino pri Jezeru in nato do avtomobila.

Ko smo prispeli na cilj, smo iz snega rešili še Mirotov avto, potem pa se, tradicionalno, odpravili v pizzerijo Ema. Od same izmučenosti ni bilo nobenega apetita po hrani, tako da sem zmazal 2 kosa pice in zaključil.

Ko takole potegnem pod črto, lahko rečem samo, da je bil čudovit vikend. Še se vrnemo!

Matej


  1. Mojstrovka, Kriška stena, Viševnik,…
  2. večino poti smo imeli kložo