hribi, smučanje, plezanje,…

Tokratni vikend smo se potepali v zimski pravljični deželi, Planini v Lazu. V soboto smo preplezali grapo Sončna smer v Ogradih.

Za razliko od ponavadi, smo se tokrat proti Lazu odpravili šele v soboto zjutraj. Z avtom(+ ketnje) smo se uspeli pripeljati do slapu, od tam naprej pa s smučkami. Zadnji sneg je naredil ravno dovolj podlage, da smo lahko s smučmi hodili celo pot, sicer bi morali smuči nesti kakih 200 višincev.

Kot bi mignil smo bili v Lazu, zimski pravljici.

V koči smo zakurili peč, se okrepčali¹, iz nahrbtnikov zmetal odvečno opremo in se pripravili za nadaljevanje poti proti Ogradom.

Pa smo šli, cik-cak proti steni.

Brico na hitro skoči pogledati Pripravniško² grapo, a se je vrnil s slabimi novicami, daj je bil skok visok okoli 20m.

Nič zato, še vedno imamo na razpolago Sončno smer (350m, IV, 50°-60°). Ker je bil sneg trd, je šlo peš hitreje kot s smučmi, zato smo predčasno sneli smuči in do začetka grape nadaljevali peš. Vsaka naveza je naredila svoj štant in hop, pot pod noge.

V grapi so nas čakale različne razmere, od ledu do pol metra globokega pršiča, preko klože do stiropora. Na žalost so večino časa prevladovale tiste manj zaželene in se nam je pod nogami ves čas mlelo. Piko na i so dodali še pršni plazovi, ki so se, zaradi vetra na vrhu, ves čas prožili po grapi. Vseeno sta sonce in odlično vzdušje naredila svoje in uživali smo kot že dolgo ne.

Iz grape smo prilezli ravno, ko se je sonce začelo skrivati za oddaljenimi gorami. Ko smo iz nahrbtnikov sneli smuči in se pripravili na smuko, sonca že ni bilo več.

Sledila je še smuka iz Ogradov nazaj na planino, ki pa je bila, zaradi klože, precej naporna. Na planino smo prijetno utrujeni prismučali že v temi.

V koči pa topel čajčk, meso, sir in kruh. Tja do 22 ure zvečer sem se ravno dobro najedel. Aja, pa še Miro se nam je zvečer pridružil, tako da je bila hiša polna:)

Preplezana grapa v Ogradih:

Nadaljevanje sledi…

Matej

---