hribi, smučanje, plezanje,…

Tokrat smo se z AO odpravili na planino Laz, kjer smo zaključili še zadnje poglavje zimske tehnike: plezanje grap in varovanje v snegu. Seveda brez smučanja v tem čudovitem okolju ne gre.

Z Guličem sva se v Laz odpravila že v četrtek zvečer in s težkimi nahrbtniki v Laz prihrumela okoli 23 ure. Tam sta nas že čakala oba Miha in Brico. Sedli smo za mizo, spili pivo in se zmenili, da gremo naslednji dan odplezat zahodni raz Ogradov in prečiti greben(takole od oka 410m, 3, 45° / 20° – 35°).

Zjutraj se zbudimo okoli pol osmih¹, pomalicali in se odpravili čudovitemu dnevu naproti. Zaradi trdega snega je bil vzpon na Preval mala malica tudi za Knifica, ki je bil brez smuči. Na Prevalu snamemo smuči, nataknemo pasove in se odpravimo pod vznožje Ogradov.

Prvi začne plezati Bric in naredi lepe stopinje, ostali mu pridno sledimo. Razmere niso ravno najbolje, saj je bilo na severni strani polno pršiča, ki se melje pod nogami, na nekaterih koncih pa je snežna odeja zelo tanka in tako stojiš na skalah in nisi čisto prepričan ali bo stvar držala ali ne. Kljub temi vsi uspešno prilezemo do prvega štanta:)

Še 2 cuga in že smo na grebenu.

Prečimo greben in smo na vrhu. Čestitamo si za prvo snežno smer, se okrepčamo s čokolado in četverica odsmuča v dolino po skoraj idealnih razmerah na vrhu Ogradov, Miha pa sestopi peš²

V koči si skuhamo toplo juhico in počakamo ostalo kompanijo, ki se je najavila, da pride v petek. Medtem si skrivamo žolne in jih iščemo, obiščemo soseda in počnemo en kup norčij. Med drugim nekaj časa tudi sneži. Do večera se na planino narišejo tudi Damjan, Andrej in Luka.

Ob petih ponoči začne tuliti alarm in Gulič ter Andrej se odpravita na Zadnji Vogel, ostali pa gladko še 2 uri spimo. Po zajtrku se odpravimo proti grapi med Kredo in Slatno(300m, 3, 60° / 30°- 40°). Že izpred koče se lepo vidijo sledi Guliča in Andreja, ki sta se odpravila na Zadnji Vogel. Med vzponom po snegu smo lahko opazovali drobce vulkanskega pepela³, ki je ponoči padel na beli sneg. Smučarji smo bili precej hitro pod vstopom v grapo, medtem ko je Knific krvavi pot potil, saj se mu je ves čas vdiralo do kolen in je prišel v grapo že čisto utrujen. Še dobro, da ima fant dovolj kondicije.

Razdelimo se v naveze, Brico prvi, ostali sledimo. Razmere so tokrat veliko boljše kot včeraj. Prvi cug se še malo melje, vsi naslednji pa so trdi in je “plezanje” ena sama uživancija. Štanti držijo ko hudič:)

Edini malo težji del se pojavi pri izstopu, kjer se teren postavi precej pokonci, ampak zaradi dobrih razmer brez problema izplezamo.

Pospravimo vrvi in pasove, nataknemo smuči in se odpravimo proti vrhu Slatne.

Na vrhu snamemo kože in se odpeljemo proti Hladilniku, kjer nas pričaka čudovit nezvožen pršič. Spodnji del je bil sicer malenkost splazen, ampak nič hujšega. Sledi uživaška smuka do dna Hladilnika in naprej do planine.

Na planini si hitro privoščimo en hmeljev napitek, potem pa na najbližjo skalni skok trenirat abzajl na cepine. Vsi ga uspešno končamo, če ne v prvem poizkusu pa v drugem.

Popoldan sledi bosi tek po snegu do soseda… Kolk je fino, ko človek stopi na ledeno hladne ploščice in se mu zdijo tople kot nikoli. Gretje nog ob peči je seveda še bolje:)

Naslednje jutro pogled skozi okno potrdi včerajšnjo napoved. Sneg! In to že kakih 10cm ob osmih zjutraj. Glede na razmere, plezanje grape v Debelem vrhu odpade, smo se pa zato odločili za smučanje. Kako se nebi, če pa je zunaj prišč in to Aprila. Nataknemo smuče in se odpravimo proti prečki za Debelim vrhom. Količina snega se vsako minuto povečuje. Kakih 100 višincev nad Lazovškim prevalom se ustavimo in zaključimo turo, daj je megla postala pregosta in nima smisla nadaljevati. Odsmučamo v dolino in vriskamo ko nori. Niti ne opazimo, da smo sprožili manjši plaz… Smo ga kar posmučali:) Tako ali tako je bila taka megla, da nisi videl 5 metrov pred seboj:) V gozdu Damjan naredi par fotografij naših vragolij⁴.

Pojemo odprto hrano, pospravimo kočo in se odpravimo v dolino. Na planini še vedno sneži, vendar z vsakim korakom manj. Kmalu sneženje poneha. Nekaj časa se da še smučati, potem pa moramo do avtomobilov nadaljevati peš in s smučmi v rokah.

Izlet tradicionalno zaključimo v Emi na pici oziroma na pol pice.

Pa smo preživeli še en čudovit vikend v Lazu, se naučili kup novih stvari, ki jih bomo lahko počeli naslednjo zimo in še smučali po čudovitih razmerah. Zaključek: USPEŠNO!

Matej

---