Trekking – Lofoti 2011 – proti zalivu Selfjorden in dolina Fagerådalen
Daljši izleti, Lofoti 2011, Trekking 24 avgusta, 2011
Tokrat nas je pot vodila iz plaže Horseid, čez sedlo pod vrhom Krakhammartinder, do sestopa skozi dolino Fagerådalen in zaključkom v čudovitem zalivu Stormarkpollen v fjordu Selfjorden.
Zopet kmalu ugledamo dan, saj nam sonce dodobra razbeli šotor in zrak v njem. Ko uspemo pospraviti tabor, se z oprtanimi nahrbtniki po mivki odpravimo nazaj, od koder smo včeraj prišli. Zopet stojim pod severno steno Breiflogtinden-a in občudujem ta čudoviti kos granita. In si želim, da bi lahko enkrat v njej plezal. Ne vem, kaj me na njej tako privlači, verjetno ta gladkost stene in njena lepota v vzhajajočem soncu. A stena zgleda hudo težka. Ena ogromna plata in nobenih pok nikjer. Kam bom dal varovala?
Med potjo se ustavimo pri potočku, ki teče iz zgornjega jezera v morje, kjer opravimo jutranje potrebe. Pranje zob, da se razume:)
Medtem, ko si Katja vzame čas za fotografiranje potočka, pa z Anjo iščeva možne linije in prehode v steni.
Obhodimo še jezero in na koncu jezera zavijemo levo v breg. Katja kmalu uide naprej, jaz pa Anji pomagam poviti žul. Nato jo tudi jaz mahnem za Katjo, a kakih 100m pod vrhom počakam Anjo, ki vsa našpičena od utrujenosti prisopiha do mene: “Nikoli, ampak NIKOLI več ne grem u hribe! Tud doma ne, zagabl so se mi!” No, boš povedala čez par dni, si mislim. Ni kaj, čeprav je bilo samo 400 višincev, je bilo z našim nahrbtnikom na rami naporno, še posebno, če človek ni vajen hribov. Ko sva se odpočila in zaužila nekaj sadnih tablic, je bilo razpoloženje takoj nekaj nivojev boljše in na usta se je zopet prikradel nasmeh. In sva jo ucvrla naprej proti sedlu, ter ga kmalu tudi dosegla. Tam naju je že čakala Katja. Pod nami pa se je razprostiral verjetno največje jezero na Lofotih: Solbjornvatnet.
Po levem grebenu smo nadaljevali do naslednjega sedla, od koder smo se spustili proti dolini Fagerådalen. Zopet sestop ni bil med lažjimi, vsaj za punci ne. Ogromno močvirnatega in blatnega terena ter visoki skoki. Verjetno bi bil sestop brez nahrbtnikov veliko lažji. A tudi to smo z malo nerganja zmogli. Vsake toliko časa nam je zagodel tudi rahel dež. Ponavadi je nehal padati tisti moment, ko smo oblekli palerine.
Na levi strani zaliva(gledano iz smeri prihoda), malo naprej od prve hišice, smo našli čudovit prostor za kampirat. V gozdu je postavljen majhen bivak s streho za slabe dni, blizu njega kemični WC, ob morju pa je travnik in na njem prostora za 2-3 šotore. Kot za nalašč pa mimo teče še ledeno mrzel potoček. Kljub temu sta me punci prepričali, da bi bil pa sedaj skrajni čas, da se umijem. “Ajd no, bom probal!” Sprva sem se mislil samo malo pod pazduho pošpricat, pa sem potem zbral pogum in se kar cel namočil v ledeno vodo. Od moje moškosti ni ostalo veliko:)
Punci sta zatem oprali perilo1, jaz pa sem medtem pripravil nekaj lesa in zakuril ogenj. Moram ponovno pohvaliti moj Cold Steel nož, ki se je ponovno odlično obnesel pri nevsakdanjih opravilih: sekanje drv.
Sledila sta večerja in poležavanje ob tabornem ognju. No, malo sem se tudi zviral po okoliških balvanih. Veliko jih in in nudijo obilo zabave:) Ob toplem ognju smo se greli, dokler je bil ogenj, potem pa nas je mraz pregnal v tople spalke. Spotoma pa je žerjavica uničila še Katjino podlogo.
GPS sled izleta:
Trekking – Lofoti 2011 – Horseid do Selfjorden
| Dolžina poti: | 7.7 km |
| Dolžina vzpona: | 2.5 km |
| Višina vzpona: | 561 m |
| Dolžina spusta: | 3.4 km |
| Višina spusta: | 558 m |
| Začetna višina: | 0.1 m |
| Končna višina: | 3 m |
| Minimalna višina: | 0 m |
| Maksimalna višina: | 405 m |
In tako je bil zopet en dan za nami…
Matej
- z bio razgradljivim šamponom, se razume. Sem bil doma tečen 100 na uro in sem na vsak način zahteval biodegradable šampon. Je le prelepa narava, da bi jo pacali z kemijo ↩
