Planirani izlet v Bovec se je izjalovil zaradi slabe napovedi, zato sva se prejšnjo nedeljo z Lidijo odpravila nekam bližje. Prvotni cilj, Tolsta košuta, je odpadla, saj je bila zavita v goste oblake. Edino še Tolsti vrh in Kriška sta bila brez megle. Pa ne za dolgo.
Že pozimi, ko smo v Lazu smučali, sem si ogledoval ta debeli hrib, ki se dviga nad planino. Enkrat sem se že skoraj povzpel nanj, ampak je bila Andreja, ki je bila z menoj, preveč utrujena, sam pa nisem želel iti. V Nedeljo pa smo se Nemc, Muha, Vita in jaz odpravili na vrh in ga tudi uspešno osvojili. Zimski vzpon pa bo moral počakati do letošnje zime.
Slatnik in Možic mi očitno nista usojena. Letos pozimi sem ob obisku vrhov prvič poškodoval ramo, drugič zlomil smučko, v nedeljo pa predru obe gumi na kolesu. In to po 20m spusta. Ostalo ni drugega, kot nošenje kolesa v dolino.
Kratka javljanja iz letošnjega potovanja po Norveškem
Napoved ni bila ravno obetajoča, ampak glede na pretekle dni je bilo napovedano oblačno vreme dovolj, da sva se z Andrejo spravila na Slemenovo špico. Že velikokrat smo jo želeli osvojiti pozimi pa nam nekako ni uspelo. Ali smo se rajši odpravili na Mojstrovko ali pa prišli do sedla Vratca in obrnili, ker nismo imeli krpljov za nadaljevanje. Tokrat sva imela vso bojno opremo s seboj in sva osvojila vrh:)
Že pred poletjem smo z Remicem in Vidmarjem debatirali o tem, da bi se poleti lahko odpravili v Dolomite. Remic in Vidmar sta imela plan prekolesariti celotno pot, medtem pa opraviti vzpone na prelaze Stelvio, Gavio in Mortirolo. Jaz in Andreja pa sva se kasneje zmenila, da greva zraven kot pomožna ekipa in medtem, ko bosta onedva gonila, skočiti še na kakšen hrib, ki jih v Dolomitih ne manjka…
