Dolgo časa je minilo od našega zadnjega skupnega izleta v hribe. Če me spomin ne vara, slabo leto. No, pa tudi sicer Đero in Remic ne zahajata veliko v Julijce, zato je bil spet čas, da obiščemo kak nov vrh v teh krajih. Tokrat smo se odločili za Stenar in Škrlatico.
Obisk Trolltunge je bil planiran že od samega začetka, na Lofotih nama je pa Andreja povedala še za novo ferato Himmelstigen, ki vodi do nje. Ni nama ostalo drugega, kot da jo preveriva.
Ker imava trenutno zelo slabo vreme(orkanski veter, dež in megla), sva večino Lofotov prevozila in se nastanila na severu v plezalnem kampu. Ker so trenutno Lofoti zaviti v meglo, bom tokrat nalimal nekaj slik iz prvega potovanja po Lofotih, ko sem imel boljše vreme.
Namesto ležanja doma v fotelu in gledanja nogometa Slovenija – Anglija, sem se rajši odpravil v naravo pretegnit mišice. Že dolgo nisem bil na Javorovem vrhu, zato se je zopet porodila želja, da ga obiščem.
Z Barbi sva se včeraj odločila, da se, ko konča z delom, odpraviva v hribe. Izbirala sva med Viševnikom, Plešivcem in Kompotelo. Na koncu je padla odločitev za Kompotelo.
Sredi dopoldneva dobim SMS od Remica, v katerem me vabi na obisk Žmitkovga špica. Zakaj pa ne v takem lepem vremenu, pa tudi Miši ne bo škodilo malo sprehoda.
V nedeljo je bilo napovedano lepo vreme in zato kot nalašč primerno za hribe. Zjutraj sem pobral Kozjeka in Lidijo in odpravili smo se proti Suhadolniku.
Z Barbi sva že od petka planirala, da greva v torek plezati, nakar sva v ponedeljek zjutraj ugotovila, da bo verjetno tudi v torek preveč mrzlo, da bi se spravila v plezališče pred eno, jaz pa moram odriniti proti službi ob treh. Seveda se za 3 urce ne splača, saj rabiš 1 uro samo da prideš tja in nazaj. Preberi preostanek članka »
