Zopet se je obetal lep vikend in že nekaj časa sem si želel nazaj v Laz, pa nekako ni uspelo. Ali je bilo slabo vreme, ali pa sem imel obveznosti. Tokrat smo se zbrali Andreja, Miro in jaz ter jo mahnili v Laz izkoristiti še zadnji sneg. Rezultat so bili trije dnevi odličnega smučanja, dobre družbe in nabiranje barve na soncu.
Napoved ni bila ravno obetajoča, ampak glede na pretekle dni je bilo napovedano oblačno vreme dovolj, da sva se z Andrejo spravila na Slemenovo špico. Že velikokrat smo jo želeli osvojiti pozimi pa nam nekako ni uspelo. Ali smo se rajši odpravili na Mojstrovko ali pa prišli do sedla Vratca in obrnili, ker nismo imeli krpljov za nadaljevanje. Tokrat sva imela vso bojno opremo s seboj in sva osvojila vrh:)
Napoved slabega vremena je bila razlog, da smo Lidija, Jernej in jaz iz kleti potegnili kolesa in se odpravili na kolo pretegniti zakrnele mišice. Prvotni plan je bil Bled-Lancovo-Radovljica, vendar nam je bila ideja o Radovni veliko bolj všeč. Lepša pot in manj avtomobilov.
Ker nam je bilo decembra tako dobro, smo se že takrat odločili, da marca še enkrat obiščemo smučarsko središče Risoul. Tokrat sicer v malo drugačni zasedbi, pa zato nič manj zabavni. Sonce nas je grelo vse dni, visoke temperature so poskrbele da nas ni zeblo, trd sneg pa je prinesel odlično smuko.
Z Lidijo sva že v četrtek debatirala o tem, da moramo za vikend nekam v hribe. Ker je pred nedavnim padlo kar precej snega in se je nevarnost plazov povečala, smo se odločili kar za Triangel.
Obetal se je jasen dan brez vetra in takoj po obveznostih na faksu sem pobral Vito in sva jo mahnila proti Zelenici. Tako lepega in dobrega turnega smuka ne pomnim.
Ko sem zjutraj zagledal dan je ARSO obetal slabo(pretežno oblačno) vreme. Glede na pogoje sem hotel dan izkoristiti spanje in notri prinesti še tako potrebne ure spanca Ko sem se ponovno zbudil okoli desete ure je zunaj “na ves glas” sijalo sonce. Hitro sem pripravil ruzak in oddrvel proti Blegošu, saj naj bi tam, po opisu razmer na Turnem klubu Gora, našel še zadnji pršič.
Zakaj ni prvi smuk letos? Ker sva dva dni prej šla po isti poti z Vito, le da takrat s seboj nisem imel fotoaparata. To je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se še enkrat odpravil sem gor. Drugi je bil ta, da mi je stric končno prinesel pancarje za njegove turne smuče in sem se odločil, da poizkusim še s smučmi.
David in Polona sta imela v soboto priprave za učitelja bordanja, ker pa sta v Bohinju tudi prespala, smo se odločili, da jo v nedeljo mahnemo v Bohinj še malo plezat. Tako ali tako je bil na povedan sončen dan, dni za plezanje na prostem pa vse manj.
Že dolgo smo na internetu gledali slike istrskih plezališč, pa tudi Polona in David sta jih ves čas omenjal, potem pa smo se par dni nazaj odločili, da jo mahnemo čez mejo. Anja, Mare in Polona so šli samo za dva dni, midva z Davidom pa za štiri.
