Čudovito morje

Novo jutro, novi cilj: Leknes. Končno kava, zopet trgovina in pot nazaj v A.

Zjutraj nas zbudi neverjetna vročina v šotoru. Pa ja ni zunaj sonce? Iz šotora pomoli glava in kmalu se na njenem obrazu nariše ogromen nasmeh, ko nad seboj zagledam jasen dan in začutim, da je veter zamenjal smer. Piha jugo, lepo vreme bo!

Končno uspem poslikati greben na sosednji strani in si potihem želim, da bi bi enkrat taboril na vrhu le-tega in užival v razgledu. Mogoče naslednje leto. Hopa copa zamešamo zajtrk in opravimo jutranjo toaleto, potem pa nestrpno zbašemo stvari v nahrbtnike in hop na pot.
Jasno jutro
Sončk!
Tanajbolš šotor:)
Zmršena Katja

Nad Leknesom se še vedno zadržuje nekaj oblakov,
Oblaki nad Leknesom

v smeri včerajšnjega prihoda pa je že lepo vreme.
Pogled proti Nappu

Pa jo po cesti maširamo mimo ribiškega “naselja”, prečkamo most in že počivamo. Rame nas iz dneva v dan bolj bolijo, pa čeprav imamo nahrbtnike iz dneva v dan lažje. Zdi se nam, da nas sedaj, ko so lažji, še bolj bolijo.
Pripravljeni na odhod
Ribiško naselje
Čudovito morje
Lofoti
Zeleno
Pogled čez travnike proti Leknesu

Na križišču zavijemo levo, v smeri Leknesa. Juhej, še malo in smo tam. Kavo že vohamo:)
Prihod v Leknes
Norveška arhitektura
V mestu

V mestu pa precej živo, pravo nasprotje hribov in trekking poti. Vsedemo se v kavarno nasproti Bunnprisa, v katerem kasneje nakupimo tudi nekaj hrane, med njimi tudi žar za enkratno uporabo. Danes bodo hrenovke na žaru! V kavarni: bela kava & kakav it is. Kava stane 30NOK, kakav 25NOK.
Kava
To je treba slikat!

2 uri kasneje se sprehodimo do bencinske postaje, saj se za njo nahaja avtobusna postaja. Izza ovinka se prikaže avtobus, na katerega se ukrcamo. “3 students to A” rečem vozniku, in ta mi s prstom pokaže na LCD ekran: 140NOK. Ne vem, kje sem pobral podatek, da je cena avtobusa Leknes-A 140NOK/osebo. Spogledamo se in nasmejimo: “Na, pa mamo neki dnarja viška za Oslo!” In že ga dirkamo v 100km oddaljen A. Pa voznik sploh ne vozi počasi, ceste pa so tudi komaj dovolj široke za 2 avtomobila. Včasih gre na knap.
Na avtobusu
Rainbow bridge na Lofotih

V A-ju si poiščemo lep kotiček na rt-u, kjer Anja hitro zakuri žar, saj smo bili že vsi trije neznosno lačni, s Katjo pa medtem postaviva šotor in razvlečeva nahrbtnike po vseh 40 kvadratnih metrih okoli šotora. Standardno balkansko selo je bilo ves čas okoli našega šotora:)
Kurjenje žara
Standardni pek
Utrinek

Na koncu pa za piko na I pa poskrbi še Tine! Pa ni to kak novi namišljeni prijatelj, ampak ime ene izmed Norveških mlekarn. Za zaključek izleta smo si privloščili še 1 puding(tam ga dobiš že skuhanega v tetrapak škatli) in vanilijev preliv. JAMY!
Tine in sladica

Ko se je sonce ponovno skrilo za hrib, pa smo se postrgali v šotor. Večeri in noči so HLADNE!

Matej