Ker so se nam izleti po hribih zdeli prenaporni, smo se odločili, da preostanek izleta preživimo bolj v bližini morja. Tako smo se peti dan odpravili proti Ramberg-u in plaži Flakstad.

Po čudovito prespani noči se zbudimo v oblačno jutro. Včerajšnje pogorišče pokrijemo z kamenjem, spakiramo šotor, spalke in ostalo opremo in se podamo na pot. Dolžine današnjega hajka se sploh ne zavedamo, saj imamo, zaradi spremembe plana, v mislih samo obisk trgovine. Predviden obisk čudovitega zaliva Sandbotnen in vrhov nad njim smo zaradi slabega vremena zavrgli.

In tako se mimo koče Selfjordhytta odpravimo po makadamski cesti proti Krystad, kjer nas je presenetil orkanski veter, kjer nas sunki občasno kar premikajo po cesti.


Med bojem z vetrom za foro iztegnemo prst in kmalu nam ustavi domačin, ki nas zapelje do 3km oddaljenega Fredvanga: “Thank you very much!” in veselo odbrundamo naprej proti E10. Pri prečkanju mavričnih mostov se veter še okrepi. Da nas nebi prekucnil, se kar malo naslonimo nanj in hodimo rahlo nagnjeni v levo:) No, so se nam vsaj cune posušile. Ko uspešno prečkamo mostove, si poiščemo zavetrje v avtobusni postaji, kjer pa še sedi en Francoz.

Ne vem, ali sem že povedal, ampak čisto vsak backpacker/kolesar, ki smo ga srečali, je bil Francoz. Kot da bi imeli en skonto, če se odpravijo na Norveško. No, kakorkoli, fant pove, da je na kolesu še nekaj časa, da je za njim 3000km, da je prikolesaril iz srednje Francije in da nadaljuje naprej proti Švedski, Baltskim državam, Poljski, Češki in potem počasi nazaj proti Franciji. ROKA! Ponudi nam čokolado, mi pa mu v zameno povemo za plažo, ki se nahaja nekaj km naprej, kjer ima toplo vodo in lep prostor za taborjenje.



Obhodimo zaliv Spengerleira in končno prispemo v Ramberg. YESSSS, BUNNPRISS! Vsi lačni se zapodimo v trgovino: 2kg toasta, 2×10 hrenovk, 1kg sira, 1x evrokrem in odkartamo 25€. Matr, dragi so. No, malo nam je vseeno, važno da je malo spremembe na jedilniku:) Od tu pa v hitrem maršu proti plaži in počivališču Flakstad.


Sprva šotor postavimo na počivališču, potem pa nam francoski kolesar pove, da je čez cesto za gričkom veliko bolje, ker je zavetrje in ni skoraj nič vetra. Super! Šotor postavimo pod hribom Flakstadtinden. Ravno, ko postavimo šotor, se izza oblakov prav sramežljivo prikaže šotor, ravno toliko, da nas prijetno greje. Mi pa že v posodi namakamo hrenovke in režemo plastelinu podoben sir. Ampak dober pa je, to pa! Jaz sem zmerom govoril, Tine je zakon:)




Naslednji dan ležimo skoraj do 12. Odločimo se, da bomo tukaj en dan počakali, saj moramo malo spočiti noge in rame, pa tudi vreme nas ravno ne vleče naprej. Dež pa sonce pa dež pa sonce pa… Po zajtrku se skobacamo iz šotora in se sprehodimo po plaži, ki leži ob počivališču. Katja se tam zameri lokalnemu ptiču in jo napade. Samo s silnim krikom in mahanjem s svojim velikim objektivom ga odžene. Še dobro za 70-200 objektiv:)






Ko se vrnemo, sledi večerja. Nič kaj drugačna kot dan prej. Tudi vreme se stabilizira in izza oblakov zopet posije sonce in prav lepo obsveti okolico. Puncama se po večerji ne da nič, jaz pa imam dovolj ležanja in se odpravim na hrib, ki nam leži za šotorom. Po kakih 150 višincih odneham, saj je teren zaradi dežja razmočeno in spolzko. Nisem se hotel pridričati do šotora. Ampak razgled je pa fenomenalen.






Ko se vrnem iz hriba, pa nas hladen severni veter zopet prežene v šotore in kmalu tudi v spanje. Naslednji dan pa novim izzivom naproti…

Matej