Hribi – Srednji vrh – zimska pravljica
Hribi 28 decembra, 2011
Obisk Kleka prejšnji dan me je ponovno spomnil na to, kako je čudovito v hribih pozimi in že včeraj smo se zmenili, da se danes zopet odpravimo v hribe, a na eno lahko destinacijo. Remic je predlagal Srednji vrh, z Mirotom pa nisva ugovarjala.
Zjutraj se zasedba dobi v Završnici, od koder smo se z avtom zapeljali proti Tinčkovi koči. Do nje zaradi razmer na cesti nismo prišli, zato smo morali parkirati kakšnih 200m nižje. Pa nič zato!
Peterica nas je odrinila. Poleg nas treh smo imeli s seboj še Tanka(Zlati Prinašalec) in Miši(Triglavski Ptičar:P). Pot do Smokuške planine je hitro minila, saj smo si jo krajšali z pogovorom in opazovanjem vragolij, ki sta ji zganjala psa.
Na planini prvič opazimo, da višje na odprtem zelo piha, saj je bilo na Begunjščici opaziti polno snežnih vrtincev. Opazili smo tudi, da je bilo po planini veliko več snega kot včeraj na Kleku, pa tudi sneg je bil boljši. Samo nedotaknjen pršič, brez klože. Z vsakim korakom nama je z Remicem postajalo bolj žal, da nisva s seboj vzela smuči. Magari bi jih prejšnji dan pustila doma.
Pred kočo pri izviru Zavrčnice srknemo malo čaja, potem pa zagazimo naprej. Opazimo, da nismo prvi v tej smeri, saj so pred nami že sledi smuči. Nekdo je zelo užival med spustom iz sedla Šija.
Prav nor je bil sprehod po tej zimski pravljici. Čisto nasprotje tega, kar imamo v dolini. Proti vrhu je zmanjkalo tudi sledi in Remic je moral začeti gaziti. Ni kej, če se sneg predira, je hoja veliko bolj naporna. Do sedla smo prispeli kar utrujeni, a ne toliko, da nebi zmogli še naprej do vrha. Se je pa iz sedla odprl čudovit pogled proti Stolu in dolini za njim.
Po deloma shojeni, deloma zapihani poti smo se povzpeli še proti Srednjemu vrhu. Zopet je bil v ospredju Remic in skrbel za gaženje, midva z Mirotom pa sva se ležerno švercala:) Tudi Miši se je držala bolj zadaj in čakala, da ostali zgazimo pot. Uživanje ob občudovanju čudovitih razgledov je občasno zmotil le sunek hladnega severnega vetra.
Na vrhu se na hitro skupaj slikamo, potem pa nas mraz prežene nazaj do koče, kjer nama Remic pripravi pravo pojedino. MLJASK!
Manjkale so le smuči!
Matej
