Hribi – Virnikov Grintovec – v dežju
Hribi 3 decembra, 2010
Nič kaj poseben četrtek ni bil, ko smo jo z Remicom in Vito skočili na Virnikov Grintovec. Če dobro pomislim, je bil precej grd četrtek.
Vzpon se je dogajal dobra 2 tedna nazaj, pred pošiljko snega. Že cel teden so nebo zakrivali oblaki ali pa nam je lase močila gosta megla. Načrtovano pohajkovanje po trgovinah sva z Vito v zadnjem trenutku zamenjala za, po Remičevem predlogu, izlet v hribe. Tokrat pa nismo šli sami, vendar smo imeli s seboj tudi pestro pasjo družbo: Tank1, Greta in Miši.
Nič kaj vroče ni bilo tisti dan. Na začetku nas je kar fino zeblo, zato smo malo pojačali tempo in se hitro ogreli do te mere, da so nam iz čela tekle kaplje. Ne vem pa, ali so bile kaplje od švica, ali megle.
Kmalu smo nekje na pol poti, na travniku. “Lej, mejna tabla!” sem ves pameten. Ja, pot od tod naprej poteka zelo blizu državne meje.
Na koncu travnika se pot zopet začne vzpenjati in občasno smo imeli kar nekaj problemov s hojo, saj je bilo pod nogami spolzko zaradi listja.
Ko prispemo na greben, opazimo, da je vrh v oblakih in se zato odločimo, da ne nadaljujemo. Na grebenu najdemo primeren prostor, se udobno2 namestimo in iz nahrbtnikov vsak potegne svojo hrano za psa:) Tank poje svoje v dveh sekundah, Miši in Greta pa si vzameta čas:) Sem in tja se megla in oblaki malo umaknejo in lahko vidimo teren pod nami in hribe v okolici, vendar okno ni nikoli dolgo odprto.
Kmalu začne naletavati še sneg in oznani začetek zime.
Na poti navzdol poleg teme začne še rositi in kasneje rahlo deževati. Dodajmo še spolzko pot in imeli smo čudovito kombinacijo za kakšen zvin/zlom.
Pa smo po dolgem času le pretegnili ude. Bolje kot sprehod po CityParku.
Matej
4 decembra, 2010 at 14:59
O poglej ga! Si še med živimi? 😀 Ni blo že nekej časa nč slišat od tebe. Hodiš še kej plezat, al sm sam jest uspela vedno ob “napačnih” terminih pridet? 🙂
4 decembra, 2010 at 20:59
Še brcam, še:) Sicer zdej bl u sneg, k v skalo, pa vseeno:) Ei, po pravic povedan, ne hodim nič:) Nekako ni prave volje hodt na plastiko… Ni ga čez tapravo skalo. Zdej je pa tak al tak kup snega po hribih in smo steno malo zamenjali za hribe. Za začetek smučanje, potem pa upam da kmalu še plezanje… Pa ti? Kako ti gre?
5 decembra, 2010 at 18:27
Fest! 🙂 Jest sm se pa zdj na pol prklopila rekreativni skupini mal, k smo z začetnim tečajem zaključil. Dons smo šli pa Miha, Blaž, Maruša in jest v Italijo (Napoleonica) plezat. Fantazija. Krepko nad nulo, sonček, morje,… noro pasalo. 🙂 5b! 😉