hribi, smučanje, plezanje,…

Čeprav so bili plani za letošnji prvomajski dopust sprva popolnoma drugačni, smo se na koncu zapeljali k sosedom preveriti plezanje v Dabarskih Kukovih in že poznani Omiš.

Sprva planirani obisk južne Francije hitro potone, ko se število ljudi spremeni iz 8 na 4. Kljub iskanju ogodne variante, cena vedno presega 120€/osebo, kar pa za nas, zaradi različnih razlogov, tokrat ni bilo sprejemljivo. Na koncu se odločimo, da skočimo v sosednjo Dalmacijo.

Pride torek popoldan, ko se vsi skupaj nabašemo v Igorjev avto in odpeljemo proti Hrvaški. Med potjo pade ideja, da bi se ustavili v Dabarskih Kukovih, da preverimo to znamenitost. Tam sta bila že Bojč in Benko in čisto slučajno smo se srečali v kampu, ter se skupaj odpeljali do travnika nad planinsko kočo, kjer smo postavili tabor. Bojč je v okolici nabral nekaj kamenja in hitro smo imeli zakurjen tudi ogenj. Mali kres za prvi maj:) No, pa še zeblo ni, saj kljub dokaj južni lokaciji na 1000m.n.m še vedno ni toplo, predvsem pa je bilo vlažno kot satan.

Premražena se zbudiva v hladno in jasno jutro. Sonce se ravno privleče izza hribov, nam pa se odpre čudovit pogled na Rujičin Kuk. Na hitro pozajtrkujemo in z Anjo že letiva pod smer, kmalu za nama pa še Karmen in Igor.

Za začetek izbereva nekaj lažjega(La figlia del Capitano(5c,185m). Ne ravno najlepša smer, saj večino smeri le prečiš steno. Nekje na pol poti se mi je uspelo tudi zaplezati in sledilo je ‘težko’ plezanje nazaj navzdol. Je pa plezanje precej zanimivo, veliko plat in radiatorjev, še posebno v težjih smereh.

Rahlo dehidrirana od močnega sonca sestopiva nazaj pod steno, kjer hitro spijeva liter in pol radenske, kolikor sva jo imela s seboj. Nimava še dovolj, zato kljub žgočemu soncu, skočiva še v Singing in the rain(6a,145m). Že na dostopu sva žejna ko hudič, tako da sva vedela, da bova po smeri samo še bolj:) Smer ponudi lepo plezanje po platah, dva krajša previsa in nekaj radiatorjev. Le 6a in 5c cug sta mi bila zelo zahtevna. Prvi ni šel brez A0, pa tudi ne vem, kako ga je mogoče splezati na frej, medtem ko bi drugi verjetno šel, a sem bil preveč utrujen.

Sledi povratek v kamp, kosilo in vožnja v Omiš. V Omišu se zapeljemo v znan plezalski autokamp, kjer hitro ugovimo, da tam ne bo mirnega spanca, niti udobnega prostora za postavitev šotora. Zapeljemo se še v sosednji večji kamp, kjer nam ne ustreza cena 10€/noč. Odločimo se, da se zapeljemo nazaj proti Splitu, saj sem ob cesti videl nekaj kampov. Dober kilometer ven iz Omiša najdemo kamp Darko(ter levo in desno od njega še kakih 10 drugih), ki je skoraj prazen. Tudi cena je ustrezna, pred nosom pa imamo tudi morje in plažo.

Po jutranjem zajtrku se Igor in Karmen odpravita v veliko steno Ilinac, kjer se lotita smeri Secret of Cetina(6b+, 300m) in jo tudi uspešno preplezata. Pritožita se le nad pomanjkanjem varovanja, saj so svedri tudi v detailih precej narazen. Midva z Anjo pa se odpraviva frikati v Planovo, kjer se pridno lotiva smeri kar ene za drugo in na koncu dneva končava z 10 splezanimi smermi. Sva se pa dodobra navadila na plezanje v platah pa preplezalal tudi kakšno hudo hudo pošteno 6a, ki bi ji z veseljem povišal oceno za stopnjo ali dve:)

Ker sva s plezanjem končala pred Igorjem in Karmen, se proti kampu odpraviva kar peš, a naju kmalu ujameta in se skupaj vrnemo v kamp. Na hitro pojemo juho, potem pa v trgovino po večerjo in pijačo za hidracijo:)

Ker pa smo imeli pred kampom tudi pomol in klopco, smo se zvečer preselili. Pa nas je po kaki uri hladen veter pregnal nazaj v kamp.

Naslednji dan sta Igor in Karmen zopet zavila v veliko steno in splezala Freedom(6b, 220m), midva pa v senčno Babino Baro, kjer sva imela po šestih smereh dovolj in sva se vrnila po Igorja in Karmen.

Igorju je naveza, za katero sta plezala, dala dobro idejo, da bi si sposodili kajake in se odpravili po kanjonu Cetine. Hitro v kampu nekaj pojemo in tečemo v Omiš, kjer si na desni strani brega sposodimo kajake(10€/osebo). Zaradi močnega toka imamo na začetku nekaj težav in je potrebno močneje veslati, a se tok hitro umiri. Veter v hrbet pa nam je tudi dobro služil. Kanjon je pa LEP! Da o potencialu za nove smeri sploh ne izgubljam besed. OGROMNO STEN, tako na severnem kot na južnem delu brega.

Zvečer nam Darko prinese mrežco za žar, mi pa iz trgovine kup zelenjave in čevapčičev:) Slik ni, ker smo se mastili kot pujsi:)

Zjutraj je sledil še zadnji zajtrk prvakov

in plezanje v že obiskanih sektorjih, popoldan pa smo počasi krenili na pot, saj so se iz severa že vlekli nevihni oblaki.

Kljub tolikokrat spremenjenim načrtom, se je prvomajski izlet odlično končal. Lepo vreme, kup novih kilometrov po cesti in steni, dober trening in odlična družba. Kdo bi si želel več?

Strošek? Kako že rečejo, ĐABE:) No, skor, 88€/osebo.

Matej

---