hribi, smučanje, plezanje,…

Da nadaljujemo, kjer smo ostali. Končno je prišel čas, ko smo se preselili v sosednjo dolino in začeli plezati v okolici mesta Hemsedal.

Zaradi pomanjkanja časa in volje je tale blog malo stagniral, nabralo se je pa tudi nekaj gradiva, ki bi moral biti objavljen že dolgo nazaj:) No, če ne drugega, hladna objava za tople dni:)

V prejšnji objavi sem pisal, da me je ujela nekakšna bolezen in sem zato en dan ostal doma. Med tem časom so se ostali preselili v Hemsedal in tam preverili stanje. Poročali so o dobrih razmerah, zato smo se tudi naslednji dan odpravili v tisto smer. Med vožnjo v Hemsedal prvič v daljavi zagledam njihov najbolj ikonični slap Hydnefossen(WI5-6, 170m). Preseneti njegova ogromna širina in masivnost! Na žalost za našo vplezanost in slabo stanje ledu, pretežko!

Planirali smo plezati slap v hribih, a je ideja hitro propadala, ko nismo imeli kron, da bi plačali cestnino(na avtomatu). Tako smo morali obrniti in se med vožnjo nazaj odločili za slap Mureklove(WI4, 180m), ki smo ga zagledali iz ceste.

Imeli smo srečo in najdemo shojeno stezico. Na žalost do enega drugega slapu, tako da je nas čakalo še uro in pol dolgo gaženje do pasu in več. Hitro nam je bilo žal, da smo doma pustili krplje. Lekcija za naslednje leto, da se na norveško ne gre brez smuč ali krpelj:) Naposled le stojimo pod slapom. Njegova zimska debelina je zgodba preteklosti, a kljub temu je bil še vedno dovolj “močan” za varno plezanje. Prvi koraki so malo doneli, potem pa se je led odebelil in je šlo lažje. Od spodaj sem bil nekoliko razočaran nad kratko dolžino pokončne sveče, a sem bil na vrhu prav vesel, da je je konec. Svečkast led mi ni vlival veliko upanja v dobro varovanje. Se je pa na vrhu cuga razkadilo nebo in obsijalo nas je pravo spomladansko sonce…

Medtem, ko sem čakal da Luka pripleza do mene, pa sem na sosednji strani zageldal še en slap, ki je bil še v odločni formi! Mogoče jutri?

Naprej je bil slap lažji, a zato toliko bolj trd. Na štantih je bilo ves čas veselo, saj sem se moral venomer umikat projektilom, ki so leteli proti meni…:)

Kmalu smo stali na vrhu tretjega cuga in uživali v čudovitem razgledu na sosednje vrhove. Kar sline so nam tekle, ko smo razmišljali in debatirali o možnih turnih smukih v okolici.

Sledila je vrnitev domov, spanje in naslednje jutro podobna zgodba:) Igor je pripravil zajtrk, nato pa pot pod noge…

Obiskali smo dva krajša slapova, ki smo jih prejšnji dan opazili med vožnjo nazaj proti domu. Stisnjena sta bila v ozki dolinci in sta zgledala v dobri formi. Slapova slišita na ime Haugsfossen(WI4, 70m) in Indre Haugsfossen(WI4, 70m).

Prvo smo se lotili levega. Igor je izbral bolj snežno smer, Luka pa je imel nekaj več sreče in je našel lep mehak led. Da ne omenjam, da smo imeli še cel dan tudi glasbo iz ozadja, saj so imeli na sosednjem smučišču nek žur:) Gangham style je očitno osvojil tudi Norvežane:)

Po uspešnem prvem slapu pa smo se lotili še sosednjega. Lepa napeta plezarija, dokler nisem prišel do sveče:) Tam se mi je pa začela kalvarija:) Led je bil bolj podoben južnemu snegu(gnivcu). Kakih 5cm ga je bilo na sveči, pod njo pa led, a še ta je po občutku deloval bolj svečkasto kot ne:) Nič kaj sproščeno plezanje. Na vrhu pa še manjša goba in voila. Zanohtalo pri +6°C:) Da ne omenjam, da bi bilo full dobr met očala, saj sta led in sneg špricala pri vsakem zamahu s cepinom:)

Ker smo dokaj hitro podelali oba slapova, smo na poti nazaj skočili še v ledno “frikališče”, ki se nahaja v kanjonu reke, ki teče mimo Gol-a. Stvar precej spominja na Rjukanški Krokan. Na voljo je kup krajših slapov različnih težavnosti, od WI3 do WI5, navrtanih pa je tudi veliko mixov. Tudi slovenci imamo tukaj, pa ne samo tukaj, ampak v celi dolini, kar nekaj prvenstvenih vzponov. Tukaj smo porabili še zadnje atome moči: Normalveien(WI4, 30m), Hovedsoyla Hoyre(WI5,30m),…

Zvečer pa, po začetni zlorabi makaronov, končno tisto, kar smo čakali cel teden: PUDING z vanilijevo kremo na vse možne načine:) Puding z vanilijevo kremo, eksanje kreme, krema v kavo, krema iz štamprla,…:)

Ostala sta nam še dva dneva… Upam da o njih berete hitreje kot o tem:)

Matej

---