hribi, smučanje, plezanje,…

Kot ponavadi, je čas tekel hitreje kot doma in kar naenkrat so bili pred nami zadnji dnevi plezanja po čudoviti Norveški…

Po uspešnem plezanju prejšnje dni in toplem pomladanskem vremenu, so nas tokrat zjutraj pričakale prave zimske temperature. Termometer je kazal celin -20°C, kar je bil pravo nasprotje prejšnjih dni, ko so se temperature gibale okoli -5. Letošnji rekord v Hemsedalu je bil -31°C, nekje februarja, povprečna februarska temperatura pa -9°C.

Zjutraj se po znani poti odpeljemo iz Fagernesa proti Hemsedalu. Med enourno vožnjo že v četrto uživamo med razgledi na ogromne planote in flanke na koncu le-teh in sanjamo o turnih smukih…

Tokrat se je tudi Hydnefossen lepo obsvetil z jutranjim soncem in še poudaril svojo mogočnost.

Danes smo imeli v glavi, pred nekaj dnevi ugledan, Tuvfossen(WI5, 70m), ki je bil za razliko od ostalih slapov v Hemsedalu, obrnjen na sever. Večina slapov je obrnjena na jug in jih je zato zaradi toplega marca hitro pobralo. Razmere so bile tukaj precej drugačne. Do slapu vodi kratka shojena stezica, nekaj časa pa hodiš tudi po tekaški progi, ki so na norveškem vedno dobro in lepo urejene.

Na nasproti strani pa sta se v soncu kopali prejšnje dni plezana slapova Vollokula in Murekula.

Tokrat sem si zaželel plezanja brez nahrbtnika in fotoaparata, tako da slik iz slapu na žalost ni. Je pa ponudil čudovito in sproščeno plezarijo po odličnem ledu.

Po plezanju smo si tokrat privoščili kavo v enem izmed kafičev v Hemsedalu. 4 bele kave: 20€. Spotoma smo skočili še v trgovino, ki je zgledala, kot da so jo ravno začeli graditi, ne da je že zgrajena:)

Za večerjo pa, tako kot že celi teden, TESTENINE:)

In tako smo se zbudili v zadnji plezalni dan. Malo smotan občutek, saj smo vedeli, da se jutri že poslavljamo in odpravljamo nazaj domov. Pa ravno dobro smo se uplezali.

Po zajtrku se odpravimo proti Hemsedalu, a tokrat brez Karmen, saj pravi, da je utrujena in da bo počivala. Mi pa gasa proti Grotenutbekken(WI5, 250m). Grotenutbekken je slap, ki se pne nad mestom in že od daleč očara. Vsak dan smo ga gledali med vožnjo proti mestu, a tokrat so nas nizke temperature prepričale, da ga probamo preplezati.

Ne najdemo prave poti pod slap, zato nekaj časa sledimo starim sledem krpelj, ko pa tudi teh zmanjka, pa nas Igor popelje v svet gosto raščenih smrek:) Roke pred seboj, da si si zakril obraz in samo rineš med veje:) Na vrhu ugotovimo, da smo odcep za slap zgrešili za slabih 50m.

Ker smo bili trije, smo si prve tri težke cuge razdelili vsak enega. Igorju sem tokrat posodil mojo jakno, da bo viden na fotografijah, saj so vsi trije prišli na Norveško oblečeni v črna oblačila. Kako naj iz tega naredim pametne slike?:)

Off we go, je rekel Igor in zarinil v slap!

Iz štanta pa čudovit razgled na okolico in kup smeha:)

Zamenjamo vrvi in namesto Igorja, naprej uleče Luka…

Zaradi slabega ledu zaštanta malo pod svečo. Hitro sva pri njemu tudi midva, a se odločimo za sestop, saj se je ozračje precej segrelo odkar je izza roba pokukako sonce, tako da so na nas že letele sveče in led, ki so viseli nad nami. Pa tudi sveča in zaveda nista zgledali pav dobro. Vsaj za naše znanje in kilometrino.

Sledil je povratek nazaj navzdol in nato vožnja nazaj do bajtice, kjer smo si privoščili zasluženo pivo in se nastavili soncu.

Naslednji dan nas pričaka dež. Zbiti ko kante se vsedemo v avto in se odpeljemo proti Oslu. Sprehodimo se do opere in kraljeve palače, ter med tem časom ujamemo tudi kakšen konec sončnega žarka.

Hoja po zaledeneli strehi opere je bolj zabavno kot poleti:)

Še hoja do palače in nazaj v avto…

Ker je Garmin pokazal, da lahko ujamemo večerni trajekt iz Švedske v Nemčijo, smo se zato hitro odpravili proti Trelleborgu. Vožnja kakih 10km/h čez omejitev nas je do cilja pripeljala ravno pol ure pred odhodom trajekta. Doplačati smo morali še 10€ in že smo sedeli na trajektu. Ne najbolj udobno spanje je bil krivec za polomljene hrbte naslednji dan. Je pa zunaj pihal orkanski veter in trajekt se je ves čas zibal levo in desno ter nas ponesel v miren spanec. Hoja po trajektu in na WC je bila druga zgodba. Dobro da imajo na stenah ograjo:)

V Nemčiji pa nas je presenetil snežni vihar v Rostocku. Do Berlina smo vozili 60km/h, saj je bilo na avtocesti 20-30cm snega. In potem pravijo, da naši cestarji ne opravljajo dobrega dela pozimi. Isto je tudi drugje, vsi opravljajo odlično delo, le sneg ponavadi prehitro pada…

Pa še ta pomembni podatki:) Celoten izlet(hrana, prevoz, cestnine, trajekt, nastanitev) nas je prišel 380€/osebo, kar se nam je vsem zdelo zelo poceni. Sploh glede na to, da bi lahko še kakšen € prihranili pri hrani. Cena trajekta je pozimi okoli 90-100€, nastanitev v Fagernesu pa je bila 20€/noč.

Ideje za naslednje leto SO!:)

Matej

---